c S
DZ v enem letu mandata sprejel 78 zakonskih besedil 03.08.2015 08:08 Ljubljana, 01. avgusta (STA) - Pred letom dni je z ustanovno sejo mandat nastopil sedmi sklic državnega zbora. Odtlej so se poslanci sestali na 27 sejah in sprejeli 78 zakonskih besedil, v tem času pa je že prišlo do nekaterih sprememb v strukturi DZ. Po letu dni pa se izteka pravica do poslanskega nadomestila petim nekdanjim poslancem, ki ga še prejemajo.

Državni zbor se je od nastopa mandata pred letom dni sestal na desetih rednih in 17 izrednih sejah. Poslanci so na plenarnih sejah skupaj presedeli 66 dni oziroma skoraj 500 ur. Obravnavali so 239 točk dnevnega reda ter sprejeli 78 zakonskih besedil. Največ, kar 35, so jih obravnavali po nujnem postopku, 22 po skrajšanem in le 21 po rednem.

Med sprejetimi zakoni je bilo tudi nekaj takšnih, ki so zahtevali širše soglasje, denimo zakon o fiskalnem pravilu. V različnih koalicijsko-opozicijskih navezavah pa so poslanci med drugim sprejeli tudi predlog za izenačitev pravic istospolnih partnerjev s raznospolnimi ter zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev.

Poslanci so morali zaradi veta državnega sveta v tem mandatu dvakrat znova odločati o zakonskih rešitvah. Tako novelo zakona o zaposlovanju invalidov kot zakon, ki uvaja davčne blagajne, so v tudi ob ponovnem odločanju potrdili.

Poslanci sedanjega sklica so imeli na mizi tudi zahtevo za razpis referenduma o že omenjenem zakonu za izenačitev pravic istospolnih, a so jo zavrnili. Zadeva je trenutno v rokah ustavnega sodišča, ki bo odločilo o usodi referenduma.

Vladi oziroma predsedniku vlade in ministrom so poslanci v tem sklicu zastavili več kot 1400 poslanskih vprašanj. V tem času so ustanovili tudi dve preiskovalni komisiji, ena se ukvarja s projektom Teš 6, druga pa z bančnim sistemom.

V tem mandatu so bili najbolj dejavni člani odbora za zadeve EU, ki so se sestali na 64 sejah, sledijo jim člani odbora za zunanjo politiko s 54 sejami ter odbora za finance in monetarno politiko, ki so se sestali 44-krat. Najmanjkrat pa sta zasedali komisija za poslovnik ter komisija za narodni skupnosti, njuni člani so se namreč zbrali le po štirikrat.

V tem času je prišlo do nekaterih sprememb v strukturi DZ, nekaj zaradi imenovanj na funkcije v vladi, nekaj pa zaradi odstopov in prestopov posameznih poslancev. Tako ima denimo največja koalicijska poslanska skupina SMC danes poslanca manj, saj se je Bojan Dobovšek odločil za pot samostojnega poslanca. Okrepila pa se je poslanska skupina DeSUS, potem ko se ji je pridružil donedavni poslanec ZaAB Peter Vilfan.

Med odmevnejšimi spremembami je tudi povratek Janka Vebra v poslanske klopi, potem ko ga je DZ zaradi analize o prodaji Telekoma razrešil s funkcije obrambnega ministra. Kot poslanka pa je po aferi s prepisovanjem po nekajdnevnem ministrovanju na šolskem ministrstvu odstopila Klavdija Markež.

Poslance je v tem mandatu močno zaposlovalo tudi vprašanje poslanskega mandata prvaka SDS Janeza Janše.

Z 2. avgustom pa bo prenehala pravica do prejemanja nadomestila poslanske plače še petim nekdanjim poslancem, ki so imeli pravico do enoletnega prejemanja nadomestila in jo tudi izkoristili. Gre za tri nekdanje poslance SDS, Zvonka Černača, Alenko Jeraj in Ivana Grilla, ter Franca Pukšiča (SLS) in Sama Bevka (SD).