c S

Slovenija v roku izpolnila obveznosti po sodbi v zadevi Ališić

15.07.2015 16:55 Ljubljana, 15. julija (STA) - Slovenija je z uveljavitvijo zakona o načinu izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Ališić izpolnila obveznosti po sodbi, ki ji nalaga, da v letu dni, torej do četrtka, sprejme vse potrebne ukrepe, tudi zakonodajne, za poplačilo še nepoplačanih deviznih varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke na Hrvaškem in v BiH.

Zakon po objavi v uradnem listu sicer velja že od 4. julija. Kot je za STA poudarila visoka predstavnica za nasledstvo Ana Polak Petrič, ki vodi delovno skupino pravnih svetovalcev, ki se ukvarjajo s pravnimi vidiki implementacije sodbe, po oceni Slovenije "zakon na celovit način ureja to področje s tem, da uvaja verifikacijski postopek in določa pristojen organ - Sklad RS za nasledstvo".

Slovenija ocenjuje, da je s tem izpolnila svoje obveznosti po pilotni sodbi, v kateri ji je sodišče zaradi kršitve človekovih pravic 16. julija lani naložilo poplačilo omenjenih varčevalcev, v letu dni pa sprejem potrebnih ukrepov za implementacijo sodbe.

Postopek verifikacije se bo začel na zahtevo upravičenca, varčevalci nekdanjih podružnic LB Zagreb in Sarajevo pa bodo lahko s 1. decembrom začeli vlagati zahtevke za izplačilo starih deviznih vlog, ki še niso bile poravnane ali prenesene v javni dolg na Hrvaškem oziroma v postopku privatizacije v BiH. Zakon določa, da bodo zahtevke lahko vlagali do 31. decembra 2017. Poziv k sodelovanju bo ministrstvo za finance objavilo najkasneje do 2. novembra letos.

Na zadnjem srečanju junija letos je odbor Sveta Evrope, ki je pristojen za implementacije sodb, Slovenijo pozval, naj razjasni, kako je pri pripravi sheme za poplačilo upoštevala navedbe sodbe glede obrestnih mer in glede tistih, ki niso uporabili svojih posebnih privatizacijskih računov. Namestniki ministrov SE, ki so se takrat seznanili s sedaj že veljavnim zakonom o načinu izvršitve sodbe, so ob tem tudi izrazili zadovoljstvo s tem, kako si Slovenija prizadeva reševati to vprašanje in ker se giblje v časovnih okvirih sodbe.

Naslednje srečanje odbora bo konec septembra, do takrat pa bo po besedah Ane Polak Petrič Slovenija posredovala dodatne informacije in obrazložitve zakona ter tako odbor seznanila z okviri ureditve. Poudarila je, da Slovenija meni, da je zakon celovita pravična rešitev za odpravo kršitev človekovih pravic na eni strani in zavarovanje finančnega interesa Slovenije na drugi.

Težave je pričakovati pri podatkih za varčevalce podružnice LB Sarajevo. Zakon določa, da se bodo podatki o teh varčevalcih zagotovili na način in v obliki, ki bo določen v memorandumu o sodelovanju med vladama Slovenije in BiH za izvršitev sodbe. Memoranduma strani še nista sklenili, si pa Slovenija že skoraj leto dni prizadeva pridobiti te podatke.

Polak Petričeva je dejala, da verjamejo, da bodo do začetka verifikacijskega postopka podatke pridobili, tako da bodo lahko vse varčevalce enakopravno in enako obravnavali. Spomnila pa je, da so bančni podatki nujno potrebni za izvedbo verifikacije.

Izpostavila je še, da zakon v prehodnih določbah upošteva tudi stališče Slovenije, da bo obveznosti, ki jih bo prevzela po tem zakonu, uveljavljala v okviru nasledstva in sporazuma o vprašanjih nasledstva, saj "vztraja, da ne more prevzeti prekomernih obveznosti dolga nekdanje Jugoslavije po tem naslovu".

Do začetka verifikacije mora Slovenija po njenih besedah še kadrovsko okrepiti sklad za nasledstvo, sprejeti interna navodila ter pripraviti sisteme za izvajanje verifikacije in izplačil.

Vlada ocenjuje, da bo za izvršitev sodbe za okoli 300.000 deviznih varčevalcev potrebnih skupno 385 milijonov evrov - 257 milijonov evrov neizplačanih glavnic ter 128 milijonov evrov za obresti do konca letošnjega leta ter administrativne in druge stroške. Za približno toliko se bo posledično povečal javni dolg; glavnica je bila vanj vknjižena že lani, tako da za prihodnje proračune ostaja še 128 milijonov.

Prva izplačila, ki bodo enkratna, je pričakovati v drugem četrtletju prihodnjega leta.

Z uveljavitvijo zakona so se sicer tudi prekinili sodni postopki na slovenskih sodiščih za izplačilo neizplačanih deviznih vlog LB, o katerih še ni bilo odločeno. Šlo naj bi za nekaj deset postopkov na različnih stopnjah. Tožniki se lahko odločijo za umik tožbe in uveljavljanje svojih pravic preko verifikacijskega mehanizma. V verifikacijski postopek pa se lahko vključijo tudi tisti, ki imajo že pravnomočne sodbe slovenskih in mednarodnih sodišč, pristojnih za Slovenijo, še piše v zakonu.