c S
DZ sprejel zakon o fiskalnem pravilu 13.07.2015 08:48 Ljubljana, 10. julija (STA) - DZ je danes z 62 glasovi za in sedmimi proti sprejel zakon o fiskalnem pravilu, ki določa, da srednjeročno in dolgoročno porabimo toliko, kolikor zberemo z javnimi dajatvami. Premier Miro Cerar je ocenil, da se s tem vzpostavlja okvir za vzdržno vodenje javnih financ.

Zakon so glede na napovedi podprli poslanci SMC, DeSUS, NSi, ZaAB, nepovezani poslanec, poslanca narodnih skupnosti in pet od šestih poslancev SD. Da bo proti, je napovedal poslanec SD Janko Veber ter poslanci ZL, da zakona ne bodo podprli, so napovedali v SDS.

DZ je maja 2013 potrdil vnos fiskalnega pravila v ustavo, ki bo Sloveniji omogočilo, da v normalnih ekonomskih časih za tekočo porabo ne ustvarja dodatnega javnega dolga. Slovenija se je k temu zavezala z evropsko medvladno pogodbo o fiskalnem paktu, podrobnosti pravila pa je bilo treba po vnosu v ustavo opredeliti z izvedbenim zakonom.

Fiskalno pravilo bo Sloveniji omogočilo, da v normalnih ekonomskih časih za tekočo porabo ne ustvarja dodatnega javnega dolga. Za primere izjemnih okoliščin in negativnih gospodarskih gibanj sicer dopušča možnost izjem in odstopanja od fiskalnega pravila v smeri varovanja socialnih transferjev, pokojnin in delovanja javnih ustanov.

Premier Cerar je ob začetku današnje obravnave ocenil, da gre pri sprejemu zakona za zelo pomembno državotvorno dejanje. "S tem bomo vsi skupaj izkazali resen namen, da želimo dobro in odgovorno gospodariti z državnimi financami. Spoštovanje pravila bo zaustavilo trend naraščanja javnega dolga zaradi prekomerne tekoče javne porabe," je dejal in spomnil, da je vlada opravila veliko usklajevanj s koalicijskimi in opozicijskimi strankami, razen z ZL. Sodelovala je tudi s pravno stroko.

Finančni minister Dušan Mramor, ki strukturno izravnan proračun predvideva v letu 2020, je ob tem opozoril, da Slovenija močno zamuja s sprejemom zakona, zato nam že grozi finančna kazen Sodišča EU, kjer že potekajo določeni postopki. To je ob omejenih javnofinančnih sredstvih zadnje, kar bi si trenutno želeli, je dejal.

Minister je poudaril še, da sprejem zakona ne pomeni avtomatskega spreminjanja ali zmanjšanja socialnih pravic, vseeno pa se je treba po njegovih besedah zavedati dejstva, da je po vseh letih krize slovenski bruto domači proizvod še vedno na nižji ravni kot pred krizo, čemur je treba prilagoditi javno porabo. Pravice se ne morejo iz danes na jutri povrniti na predkrizno raven, je opozoril in dodal, da se bodo o vseh morebitnih spremembah prej pogovarjali.

Poslanci strank, ki so podprle zakon, so v razpravi potegnili več vzporednic z grško krizo. Poslanka SMC Urška Ban je ocenila, da je sprejem zakona pomemben za to, da ne gremo po isti poti kot Grčija, Jan Škoberne (SD) pa je menil, da kompromisna verzija predloga zakona "na eni strani preprečuje, da bi si zanko za vrat zavezali sami, in na drugi strani onemogoča, da bi zaradi nespametne politike to dovolili tujcem".

Matej Tonin iz NSi je spomnil, da je Slovenija danes zadolžena za približno 30 milijard evrov, zato mora za obresti vsako leto iz proračuna odšteti milijardo evrov. S tem denarjem bi lahko zgradili drugi tir železniške proge Divača-Koper, nove bolnišnice ter popravili številne luknjaste ceste in mostove, je orisal.

Kritični so bili v SDS in ZL. V SDS menijo, da zakon ni strog in da ima veliko pomanjkljivosti glede vodenja ekonomske in finančne politike, je povedal njihov poslanec Andrej Šircelj. Kritični so bili tudi v ZL, saj ocenjujejo, da so učinki takšnega reševanja krize škodljivi. "Fiskalno pravilo je v času suhih krav nemogoče, razen če ne želite, da vam ljudje shirajo," je dejal njihov poslanec Franc Trček in dodal, da v dobrih časih onemogoča razvoj.

Obe stranki sta za tokratno sejo pripravili še nekaj dopolnil, ki pa jih DZ ni sprejel.