c S
Ob obravnavi poročila o delu specializiranega tožilstva opozorila o nesodelovanju bank pri preiskavi bančne luknje 08.07.2015 13:53 Ljubljana, 08. julija (STA) - Vodja Specializiranega državnega tožilstva RS Harij Furlan je v predstavitvi poročila o delu specializiranega tožilstva za leto 2014 na odboru DZ za pravosodje povedal, da jim banke še vedno ne želijo dostaviti nekaterih dokumentov, kar otežuje preiskave zlorab položaja pri dajanju slabih posojil. Odbor je sicer poročilo ocenil kot ustrezno.

Poslanec NSi Jernej Vrtovec je namreč po predstavitvi poročila na odboru ocenil, da se preiskovanje bančne luknje in iskanje odgovornih zanjo odvija prepočasi.

Po besedah Furlana se zadeve "morda res odvijalo počasi, vendar vsak slab kredit še ni kaznivo dejanje". Preiskovanje omenjenih kaznivih dejanj je po njegovih besedah težko, posebej zato, ker morajo tožilci za zlorabo položaja dokazati naklep. To pa je po njegovih besedah težko tudi zato, ker od bank ne dobijo nekaterih dokumentov, ki so pomembni za dokazovanje naklepa.

Vinko Gorenak (SDS) je ocenil, da je to nedopustno, saj se, ko gre za kazniva dejanja, "banke ne morejo sklicevati na bančno tajnost". Furlana je pozval, naj na tožilstvu kot strokovnjaki "spišejo kakšen člen, ki bo banke prisilil, da bodo dale potrebne dokumente". Sam sicer ocenjuje, da za pripravo takšne zakonodaje pri nas ni politične volje, "saj takšno stanje slovenski politični levici odgovarja".

Dušanu Verbiču (SMC) se zdi čudno, da državne banke ne sodelujejo pri preiskavi, saj so same vložile nekatere kazenske ovadbe zaradi slabih posojil. "Po informacijah, ki jih imam, NLB sicer tesno sodeluje v preiskavi," je dejal.

V predstavitvi poročila o delu specializiranega tožilstva za leto 2014 je Furlan sicer ocenil, da je organ, ki ga vodi, lani deloval uspešno. Prav tako se jim je uspelo dokončno kadrovsko in organizacijsko formirati, je povedal.

V letu 2014 je specializirano tožilstvo po besedah Furlana povečalo število zadev v preiskavi, prav tako število vloženih obtožb zoper fizične osebe, se je pa zmanjšalo število obtožb zoper pravne osebe. Delež obsodilnih sodb zoper fizične osebe se je lani povečal, se je pa zmanjšal delež obsodilnih sodb zoper pravne osebe.

Na podlagi zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora so uvedli 14 finančnih preiskav (52 leta 2013), vložili pa osem tožb (leto prej sedem), izhaja iz poročila.

Med težavami, s katerimi se srečujejo, je Furlan opozoril, da so tožilci preobremenjeni. Želi si tudi, da se ustanovi posebno sodišče, kjer bi sodniki delali zgolj na zadevah, ki jih obravnava specializirano tožilstvo.

Marjana Kotnik Poropat (DeSUS) je poročilo ocenila kot dobro. Kot dobro ocenjuje tudi učinkovitost specializiranega tožilstva. Bojana Muršič (SD) pa je kot vzpodbudno ocenila ugotovitev, da se je omenjeno tožilstvo kadrovsko izpopolnilo.

Odbor je obravnaval tudi poročilo o delu oddelka specializiranega državnega tožilstva za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili za leto 2014 in ga ocenil kot ustreznega. Odbor bi moral obravnavati še skupno poročilo o delu državnih tožilstev za leto 2014, a tega ni naredil, saj pričakuje, da bo tožilstvo poročilo dopolnilo še z nekaterimi podatki.