Potem ko je DZ 5. junija na izredni seji zavrnil sveženj, ki ga je predlagala ZaAB, so SMC, DeSUS, SD in ZaAB uskladile nov predlog sprememb volilne zakonodaje. Sveženj vključuje novele zakonov o volitvah v DZ, o poslancih, o vladi, o volitvah predsednika republike in o državnem svetu, urejajo pa pogoje kandidature za različne funkcije.
Poleg koalicijskih strank in ZaAB je sveženj podprla tudi ZL, stranki SDS in NSi pa sta že v razpravi napovedali, da zakonskemu predlogu v tej fazi ne bosta nasprotovali. Zadostne podpore sta bili tako deležni tudi noveli zakonov o volitvah v DZ in o državnem svetu, ki terjata dvotretjinsko večino. Prva je zbrala 61 poslanskih glasov, druga pa 62 glasov. Več kot 60 glasov so bile deležne tudi ostale tri novele.
Poslanci SMC so poudarili, da se predlagatelji z omejitvijo pasivne volilne pravice iz razloga kaznovanosti lotevajo ustavno dopustnega cilja. Po njihovih besedah so predlagatelji pri pripravi zakonodajnega svežnja upoštevali tudi nedavno odločbo ustavnega sodišča o neustavnosti zakona o poslancih.
Prav odločba ustavnega sodišča je še posebej zaznamovala razpravo. Po mnenju poslancev SDS odločba terja temeljit premislek o tem, kako urediti volilno zakonodajo, da je ne bi že po kratkem času znova spreminjali. V SDS so tudi zaskrbljeni zaradi nevarnosti zlorabe kriterija dolžine zaporne kazni, ki ga prinaša zakonski predlog.
V SDS so za drugo obravnavo napovedali vložitev dopolnila, ki bi onemogočilo na volitvah kandidirati tudi tistim, ki so bili pripadniki Udbe ali so z njo aktivno sodelovali. Izrazili so tudi skrb zaradi nevarnosti zlorabe kriterija dolžine zaporne kazni. Iz NSi pa je bilo slišati opozorilo o nevarnosti pretiranega posega v pasivno volilno pravico, ki bi ogrozil demokratične standarde.
Poslanci NSi so se zavzeli za omejitev pasivne volilne pravice le v primeru naklepnih kaznivih dejanj, bi pa omejitev razširili na nekdanje funkcionarje slovenske in jugoslovanske zveze komunistov. Poudarili so tudi, da je nujna predpostavka učinkovitosti predlaganih sprememb dober pravosodni sistem.
V ZL so podporo v prvi obravnavi vezali na zahtevo po "odpravi vrste šlamparij", ki jih po njihovi oceni vsebuje zakonski predlog.
Koalicijski poslanci in njihovi kolegi iz ZaAB so vložitev svežnja volilne zakonodajne v parlamentarno proceduro utemeljili tudi z nizko ravnijo politične kulture v državi. Zavzeli so se za natančno omejitev pasivne volilne pravice po načelu sorazmernosti. Pri tem so napovedali odprtost za predloge popravkov zakonskega predloga v nadaljnji obravnavi.
Predlog novel zakonov o volitvah v DZ, o poslancih, o vladi, o volitvah predsednika republike in o državnem svetu uživa tudi načelno podporo vlade.
