Kot je zapisano v mnenju, vlada sicer podpira "utemeljen in legitimen cilj", ki ga zasledujejo predlagatelji zakona, to je dostop do učinkovitega in pravičnega pravosodnega sistema, kljub temu pa meni, da so rešitve sistemsko nedodelane.
Po ugotovitvah vlade predlog namreč ne zagotavlja zahtevane stopnje preglednosti postopkov, v katere posega, oziroma jo zmanjšuje. "Prav tako je iz predloga mogoče zaznati odmik od stroke prek zmanjšanja vloge Državnotožilskega sveta," je zapisano.
Po prepričanju vlade organizacijske spremembe zakonodaje samostojnih oziroma neodvisnih državnih organov terjajo bolj poglobljen in sistematičen pristop, "ki bo odpravil zaznane anomalije na z ustavo skladen način ter med drugim vzpostavil večjo primerljivost postopka razreševanja in imenovanja generalnega državnega tožilca na eni strani ter predsednika vrhovnega sodišča na drugi strani".
Ob tem dodaja, da je v teku priprava "celovite strategije razvoja pravosodja v sodelovanju s ključnimi pravosodnimi deležniki, ki bo začrtala smer sprememb zakona o državnem tožilstvu in tudi zakona o sodiščih ter zakona o sodniški službi".
SDS je namreč 5. junija v DZ vložila novelo zakona o državnem tožilstvu, s katero bi možnost predlagati razrešitev in imenovanje generalnega državnega tožilca imela vlada in ne več Državnotožilski svet.
V primeru, da bi kateri od državnih organov ugotovil, da je generalni državni tožilec zlorabil položaj, bi tudi avtomatično stekel postopek za njegovo razrešitev.
V SDS predlagajo tudi določbo, po kateri bi moral pravosodni minister dva meseca po uveljavitvi sprememb, izpeljati nov postopek imenovanja generalnega državnega tožilca po novih določbah zakona. Spremembe bi se zgodile tudi pri pogojih, kdo je lahko državni tožilec.
SDS je vložitev sprememb omenjenega zakona napovedala po tistem, ko se Državnotožilski svet zaradi primera Škrlec ni odločil predlagati razrešitve generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja.
