Pobudo vladi pošiljajo na predlog interesne skupine lokalnih interesov. Ugotavljajo, da slab mesec pred tem, ko naj bi se občinam znižala povprečnina iz 525 evrov na 500,83 evra, ni dogovorjenih, kaj šele uveljavljenih, nobenih izvedbenih in sistemskih ukrepov za znižanje stroškov občin.
Ker ni pričakovati, da bodo ukrepi sprejeti in tudi uveljavljeni do konca junija, kot se je vlada zavezala, je po mnenju svetnikov edini način, da se z novelo zakona o izvrševanju proračuna pravočasno določi, da tudi po prvem juliju višina povprečnine ostane 525 evrov in se tako prepreči še večja finančna in likvidnostna stiska občin.
Pobudo za presojo 85. člena zakona pa sta predlagala interesna skupina kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev ter državni svetnik Stevo Ščavničar. Danes pa so ji pritrdili tudi na seji DS.
V pobudi pojasnjujejo, da je prejšnji zakon o sodiščih status sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev urejal za vse tri skupine enotno. Status so lahko uporabljali na sodiščih, v upravnih postopkih in tudi izven sodnih in upravnih postopkov.
V začetku letošnjega marca sprejeta novela zakona o sodiščih pa je njihov status določila na novo. Sodni tolmači so ohranili nespremenjen status, medtem ko se je sodnim cenilcem in sodnim izvedencem sklicevanje na njihov status omejilo samo na postopke pred sodišči in pred upravnimi organi.
Po mnenju svetnikov gre za nesorazmeren in nesmiseln poseg. Zdi se jim neprimeren za zagotovitev nadzora nad delovanjem sodnih izvedencev in cenilcev, kar je bil cilj ob sprejemanju novele. Takšna sprememba po oceni svetnikov predstavlja nesorazmeren poseg v ustavne pravice in svoboščine tako državljanov kot prizadetih strokovnjakov, ki imajo status sodnih izvedencev in cenilcev.
Sporna določba po njihovem ne posega samo v svobodo dela, temveč tudi v svobodno gospodarsko oziroma podjetniško pobudo. Od ustavne presoje pa pričakujejo odgovor na vprašanje, kakšne so možnosti nastopanja sodnih izvedencev in cenilcev na trgu. Spremenjene okoliščine namreč znatno vplivajo na njihov socialni položaj in dostojanstvo.
Sodni izvedenci ali cenilci se namreč ne smejo več sklicevati na svoj status, kadar dajejo izvide, mnenja in cenitve na zahtevo stranke zaradi uveljavljanja njenih pravic ali za obrambo svojih pravic ali svojega ugleda. Takšna omejitev pa tudi strankam zožuje nabor cenilcev in izvedencev, ki jih lahko izberejo, in s tem znižuje raven varstva njihovih pravic, še navajajo v DS.
