Fišer v odzivu na sklep, da DTS ne bo predlagal njegove razrešitve, in obrazložitev slednjega ponovno poudarja, da je bil DTS prvi, ki se je bil pripravljen seznaniti se z vsemi dejstvi in okoliščinami, v katerih je bil podan predlog za imenovanje generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva Škrleca.
V obrazložitvi DTS po Fišerjevih navedbah opozarja na stališče ustavnega sodišča, da se ni mogoče sklicevati na ugotovitve in dokaze iz sodnih postopkov, v katerih posameznik ni bil stranka v postopku in se v tem postopku ni imel možnosti izreči oz. braniti. Slednje po njegovih navedbah v njegovem primeru velja tako za sodbo upravnega sodišča kot za postopek pred Komisijo za preprečevanje korupcije. Oba omenjena organa sta sicer ugotovila, da je tožilstvo pri omenjenem imenovanju nedopustno mešalo dva samostojna postopka.
DTS je po Fišerjevih navedbah v poročilu potrdil, da je Fišer "ravnal v dobri veri in brez kakršnegakoli drugega motiva, izključno z namenom, da tožilstvo pridobi najustreznejšega generalnega direktorja", ter da predlog za imenovanje, ki ga je podal, "ni imel nobenih škodljivih posledic, ne za tožilstvo, ne za druge in ne za izvajanje tožilskih nalog".
Glede predloga za njegovo razrešitev pa DTS po Fišerjevih navedbah ocenjuje, da bi bil predlog "očitno nesorazmeren tako s težo kot posledicami interpretacije zakona, za katero se je naknadno in v postopku, v katerem nisem imel možnosti sodelovati, ugotavljalo, da bi lahko bila drugačna". Fišer namreč trdi, da je pri imenovanju ravnal tako kot je, ker je šlo za prvo imenovanje generalnega direktorja vrhovnega tožilstva in sam postopek še ni bil utečen.
Poročilo o ravnanjih Fišerja je od predsednice DTS Alenke Mežnar zahteval pravosodni minister Goran Klemenčič. Ta je odločitev DTS komentiral že v soboto, podrobnejši komentar pa je napovedal, ko bo prejel poročilo. Slednje so danes na pravosodnem ministrstvu prejeli, vendar ga, kot so povedali za STA, Klemenčič še ni utegnil proučiti. Ko ga bo, naj bi se nanj tudi odzval.