c S
Radanu enomesečni pripor, a že isto noč pristal v bolnišnici 21.05.2015 07:58 Ljubljana, 20. maja (STA) - Zdravnik Ivan Radan bo prihodnjih 30 dni moral preživeti v priporu, če zunajobravnavni senat ne bo odločil drugače. Njegov zagovornik Milan Krstić je namreč napovedal, da se bo danes zoper odločitev o priporu pritožil. Breme suma sedmih umorov je očitno za Radana težko, saj naj bi v priporu skušal storiti samomor.

Radan je osumljen 24 kaznivih dejanj, poleg sedmih umorov tudi neupravičenega fotografiranja, omogočanja uživanja prepovedanih drog, zlorabe uradnega položaja in ponarejanja listin.

Preiskovalna sodnica mu je po osmih urah in pol zaslišanja odredila enomesečni pripor zaradi ponovitvene nevarnosti. Ta teče od ponedeljka, ko so mu kriminalisti odvzeli prostost. A naj bi Radan po prihodu v pripor na Povšetovi skušal storiti samomor, zato so ga pripeljali na zdravljenje v Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana. Po neuradnih informacijah je zunaj življenjske nevarnosti.

Na Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij danes okoliščin domnevnega samomora niso pojasnjevali. Na ljubljanski policijski upravi pravijo, da so bili "obveščeni o dogodku, v katerem je bila ena oseba poškodovana". Policisti še zbirajo obvestila, o ugotovitvah pa bodo obvestili pristojno državno tožilstvo.

Radanov zagovornik Krstić zjutraj o tem še ni vedel nič, a se nato več ni odzival na klice. Tako tudi ni potrjeno, ali je vložil pritožbo zoper pripor, kar je sicer napovedoval sinoči. O pritožbi mora zunajobravnavni senat odločiti v 48 urah. Tožilstvo zahteva tudi sodno preiskavo, o čemer pa sodišče še ni odločilo.

Ponovitvena nevarnost naj bi izhajala tudi iz dejstva, da ima Radan še zdravniško licenco. Pred razsodiščem Zdravniške zbornice Slovenija sicer potekajo postopki proti njemu. Prvostopenjsko razsodišče zbornice mu je izreklo javni opomin, medtem ko je tožilec zbornice predlagal še začasni odvzem licence. Obe strani sta se pritožili, drugostopenjsko razsodišče bo o tem odločalo predvidoma v ponedeljek. Pričakuje se, da bo razsodišče tokrat strožje odločilo.

A Krstić je zahtevo tožilstva po priporu zaradi ponovitvene nevarnosti označil za skrajno neutemeljeno, saj da Radan nikjer ne dela kot zdravnik in v Sloveniji kot zdravnik niti ne more dobiti službe.

Informacija o domnevnem dogajanju na oddelku za intenzivno nego nevrološke klinike UKC Ljubljana je sicer prišla v javnost v začetku leta. Na UKC so z izrednim strokovnim nadzorom ugotovili sumljive okoliščine smrti dveh Radanovih bolnikov. Enemu naj bi skrajšal življenje s kalijem, enemu pa s propofolom. Policija pa naj bi v mesecih, ki so sledili, preiskovala 40 smrti bolnikov, ki so umrli, ko jih je zdravil Radan.

O vzgibih, da se zdravnik odloči skrajšati življenje bolniku, je za STA spregovoril klinični psiholog in psihoterapevt Peter Praper. Kot je dejal, je v poklicih, kjer človek dobi moč, več narcisoidne motnje, ki daje človeku občutek, da je bog. To pa bi lahko tudi vodilo zdravnika v ubijanje svojih bolnikov.

"Če si zdravnik vzame pravico odločati o življenju in smrti ter zapusti območje realnosti, ki mu narekuje, da je dolžan varovati življenje, bi lahko govorili o narcisoidni osebnostni motnji," je povedal. Tej diagnozi pritrjuje tudi dejstvo, če zdravnik fotografira svoje bolnike pred smrtjo, je dodal.

Lahko pa bi bil razlog v tem, da zdravnik dejansko želi pomagati umirajočemu, ga odrešiti muk in gre vseeno čez mejo. Zdravniki, ki se dnevno srečujejo s težko bolnimi ljudmi in smrtjo - Radan je namreč delal na intenzivnem oddelku -, te prizore in doživljanja ponotranjijo.

Ob tem je Praper dodal, da takšnih osebnostnih motenj ni lahko odkriti. Vseeno pa naj bi za Radanovo početje vedeli še nekateri drugi na oddelku za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo na nevrološki kliniki, kjer je bil Radan zaposlen, a so ga po razkritju odpustili.

Med njimi so tudi nekatere medicinske sestre, ki jim je Radan odredil, da dajo bolniku infuzijo, ki naj bi ga potem ubila. V zbornici zdravstvene nege so ob tem opozorili, da izvrševanje naročil zdravnikov ne more biti brezpogojno.

Odgovornost medicinskih sester je med drugim opredeljena v kodeksu etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije iz leta 2014. V njem je opredeljeno tudi, da medicinske sestre bolnika ščitijo pred nestrokovnim, neetičnim ali samovoljnim ravnanjem svojih sodelavcev, prepoznavajo, preprečujejo in zmanjšujejo vse vrste nasilja nad bolniki.

Po primeru Radan je brez mesta predstojnice oddelka, kjer je omenjeni zdravnik delal, ostala tudi Bojana Žvan. Vodstvo UKC jo je razrešilo zaradi objektivne odgovornosti, medtem ko Žvanova opozarja na luknje v sistemu kakovosti in varnosti v UKC.

Tudi strokovnjak za varnost v zdravstvu Andrej Robida meni, da bi primer Radan lahko preprečili, saj je vse napake, ki se dogajajo v zdravstvu, mogoče predvideti. Ob tem je opozoril, da v Sloveniji nimamo predpisov, ki bi za vse zdravstvene ustanove določali neke protokole varnosti, opozarja Robida. "Sistem je dovolil, da se je ta gospod obnašal, kot se je obnašal," poudarja.