Predlagatelji želijo z zakonom urediti postopke do trenutka, ko se neko grobišče vpiše v register in se uvrsti v kategorijo vojnih grobišč. S tem po besedah prvopodpisane pod predlog, predsednice NSi Ljudmile Novak, želijo pomagati pri izpolnjevanju civilizacijskih norm, kot so pokop po vojni pobitih, pravica do groba in pravica do spomina.
Vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin je na današnji seji dodal, da si prizadevajo, da bi Slovenci zaključili to poglavje zgodovine s spoznanjem, da "smo vsi del istega narodovega telesa". Opozoril je, da je mnogo živih prič tedanjih dogodkov že v letih, zaradi česar se z zakonom, ki bi odpravil administrativne ovire, mudi.
Poleg predlagateljev so morebitno podporo predlogu že v začetku napovedali tudi nekateri poslanci SMC, tudi v ZaAB mu je niso vnaprej odrekli. SDS predloga ni niti podpirala niti mu ni nasprotovala, preostale poslanske skupine pa mu niso bile naklonjene.
Poslanke in poslanci so se v razpravi sicer strinjali, da je dostojen pokop žrtev vojnega in povojnega nasilja civilizacijska norma, pot do tega cilja pa so videli zelo različno. Povečini so opozarjali, da že obstoječi zakon omogoča dostojen pokop umrlih.
Poslanec SMC Mitja Horvat je na današnji seji DZ dejal, da je ideologija za seboj pustila številne žrtve, revolucija, ki ji je sledila, pa prav tako. Vse žrtve vojnega in povojnega nasilja si zato zaslužijo dostojen pokop in spoštovanje. Njegov poslanski kolega, sicer predsednik DZ Milan Brglez pa je sprejemanje predloga označil kot simbolni prispevek k cilju dostojnega pokopa.
V SDS predlogu niso nasprotovali, saj je po besedah poslanke Eve Irgl predlog po dolgem času odprl temo o moralnem dolgu polpretekle zgodovine. Menila pa je, da civiliziran narod ne potrebuje zakona, da pokoplje svoje mrtve, pač pa to stori, ker mu veleva vest. Prav tako je Irglova poudarila, da je predlog z vidika zagotavljanja dostojnega pokopa nepotreben in ne služi zagotavljanju dostojanstva pomorjenih.
V DeSUS predloga zakona niso podprli, saj po besedah poslanca Uroša Prikla že obstoječi zakon o vojnih grobiščih omogoča dostojen pokop žrtev. Res je, da se omenjeni zakon uresničuje počasi in nepopolno, vendar pa je ocenil, da predlogi, kakršen je bil današnji, še poglabljajo ideološke delitve. Pietetni odnos do vseh umrlih je eden glavnih ciljev vlade, je poudaril Prikl in izrazil prepričanje, da ga bo tudi uresničila.
Tudi poslanka SD Marija Bačič je dejala, da v stranki ne nasprotujejo dostojnemu pokopu in pomiritvi, vendar da so do predloga zadržani. Menijo namreč, da za učinkovitejše urejanje tega vprašanja ni potreben poseben zakon, saj je področje "dokaj dobro urejeno v zakonu o vojnih grobiščih". Janko Veber (SD) pa je med drugim problematiziral v predlogu zakona opredeljene pristojnosti strokovne komisije, ki bi bdela nad izvajanjem aktivnosti.
Za Violeto Tomič (ZL) pa predlog zakona "odpira vrata za še večje odmerke zgodovinskega revizionizma". Ta skuša po njenih besedah spremeniti zgodovinsko resnico, kar je po njeni oceni "obsojanja vredno in politično nevarno dejanje".
Vodja poslanske skupine Jani Möderndorfer (ZaAB) pa je v razpravi poudaril, da sprave ne bo mogoče doseči z zakonom, pač pa narod za to "potrebuje čas, strpnost in odklon od ideologije". Poslanka ZaAB Alenka Bratušek je ob tem izrazila nasprotovanje izrabljanju polpretekle zgodovine za delitve na naše in vaše. Kljub temu pa je v glasovanju zakon v prvem branju podprla.
Razpravo, ki so zaznamovale tudi osebne zgodbe sorodnikov nekaterih poslancev, je v imenu predlagateljev sklenila prvopodpisana pod predlog poslanka NSi Ljudmila Novak. Poudarila je, da današnje generacije niso krive za to, kar se je zgodilo v preteklosti, so pa odgovorne za prihodnost.
"V NSi niti nismo pričakovali navdušenja, želeli pa smo vsebinsko razpravo in to, da vendarle naredimo korak naprej ter rešimo pokop žrtev," je v izjavi novinarjem po razpravi o zakonu še dejala Novakova.
Kot je povedala, jo žalosti, da je bila razprava preveč ideološka in premalo konkretna oz. usmerjena v reševanje konkretnih težav. Po njenih besedah se veliko govori o spravi in pokopu mrtvih, ob konkretnih predlogih pa želi večina to odložiti "v prihodnost, v nedoločen čas".
Podporo zakonu je v pismu premierju Miru Cerarju sicer danes izrazil tudi predsednik komisije za reševanje vprašanja prikritih grobišč Jože Dežman. Kot je zapisal, bi se le z jasno tehnično in postopkovno ureditvijo dela s prikritimi grobišči lahko izognili vsakokratnemu medijskemu izpostavljanju človeških posmrtnih ostankov ter polemiki o krivdi, odgovornosti in grehu na nivoju urejanja prikritih grobišč.
