V odgovoru DZ zavrača očitke, ki so jih v zahtevi, naj ustavno sodišče presoja odločitev, s katero je DZ marca zavrnil razpis referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, podali v koaliciji Za otroke gre. Odgovor je bil pripravljen na podlagi mnenja zakonodajno-pravne službe in mnenja, ki so ga pripravili v poslanski skupini ZL kot predlagateljici zakona.
Poslanec ZL Matej T. Vatovec je opozoril, da ima DZ vse pristojnosti, da uredi to področje in po 30 letih končno odpravi diskriminacijo in nedopustno razlikovanje na podlagi spolne usmerjenosti. Očitke predlagateljev referenduma je označil za neutemeljene, opozorila o posegih v otrokove pravice pa kot neutemeljene strahove in manipulacije. V ZL pričakujejo, da se bo ustavno sodišče prvič jasno opredelilo do vprašanja, ali bi bilo treba odpraviti diskriminacijo istospolnih, ter postavilo jasen standard, da se o človekovih pravicah ne more odločati na referendumu, je dejal Vatovec.
Nasprotno stališče imajo v SDS, kjer pričakujejo, da bo ustavno sodišče "sprejelo ustrezno rešitev" in referendum dovolilo, je dejal Marjan Pojbič. Določene rešitve v zakonu so namreč za širšo javnost nesprejemljive, pravi poslanec in dodaja, da "nikoli ne bomo pristali na to, da bi se posvojitev otrok imela za človekovo pravico". Tudi poslanka NSi Iva Dimic je prepričana, da se "glasu ljudstva ne da utišati".
Poslanec ZaAB Jani Möderndorfer pa meni, da bodo zmago dosegli šele takrat, ko se bo zakon uveljavil in ga bodo prebivalci sprejeli za samoumevnega, do tedaj pa bo žal preteklo še nekaj let.
V odgovoru, ki ga mora DZ ustavnemu sodišču posredovati do ponedeljka, poslanci zagovarjajo stališče, da sta tako zakonska novela kot sklep o zavrnitvi razpisa referenduma sprejeta zakonito, novela pa predstavlja najprimernejšo rešitev za odpravo sistemske diskriminacije istospolnih parov in hkrati spoštuje načelo koncentracije in učinkovitosti postopka.
Glede sklepa o zavrnitvi razpisa referenduma DZ zavrača trditev pobudnikov, da je ustavno sodišče tisto, ki je edino pristojno za ugotavljanje, ali gre za zakon, glede katerega je referendum nedopustno razpisati. DZ je namreč pristojen za sprejem odločitve, da razpis referenduma zavrne, pobudniki pa imajo aktivno legitimacijo, da se glede te odločitve obrnejo na ustavno sodišče.
Po mnenju DZ gre za zakon, glede katerega referenduma ni dopustno razpisati, saj se z njim poleg izvršitve dveh odločb ustavnega sodišča odpravlja sistemska diskriminacija tudi v vseh področnih zakonih.
Med očitki, ki jih navajajo predlagatelji referenduma, je tudi očitek o posegu v koristi otrok. DZ očitke zavrača kot popolnoma neutemeljene, saj posvojitev otroka tudi s spremembo zakona ne bo postala pravica, pač pa bodo istospolni pari lahko pridobili zgolj pravico, da podajo predlog za začetek postopka posvojitve.
