Kot so zapisali, nudenje podatkov za ponovno uporabo pomeni, da se javnost s podatki ne le seznani, temveč da ima možnost surove podatke javnega sektorja tudi nadalje obdelati in analizirati. To lahko pripomore ne le h gospodarski rasti, spodbuditvi inovacij in ustvarjanju novih delovnih mest temveč tudi h krepitvi participativne demokracije, preglednosti, odgovornosti in večji učinkovitosti javnega sektorja, menijo na ministrstvu.
Poleg tega omogoča tudi večji nadzor javnosti nad delovanjem organov javnega sektorja in nad njihovim spoštovanjem pravnega reda. Posledica takega nadzora je tudi zmanjševanje zlorab in nepravilnosti ter racionalnejša poraba javnega denarja. Na ministrstvu kot primer navajajo spletno aplikacijo Supervizor, pri kateri gre za ponovno uporabo podatkov uprave za javna plačila. Po mnenju ministrstva je bistvenega pomena, da organi podatke, ki jih zbirajo, dajo na voljo za ponovno uporabo gospodarskim akterjem, novinarjem, nevladnim organizacijam, raziskovalcem itd.
Spremembe direktive izleta 2013 naj bi še dodatno spodbudile ponovno uporabo podatkov javnega sektorja, ki je bila v Sloveniji omogočena prvič leta 2005 z implementacijo določb evropske direktive iz leta 2003 v zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. Cilj zakona je skladno z določbami direktive spremeniti tudi pravila za zaračunavanje ponovne uporabe informacij ter na področju kulture v režim ponovne uporabe vključiti tudi muzeje, knjižnice in arhive. Poleg tega je namen je dodatno spodbuditi proaktivno spletno objavo prosto-dostopnih baz podatkov v odprtih, strojno-berljivih formatih, še piše na spletnih straneh ministrstva.
