Na ministrstvu so za STA razložili, da odprava sodne preiskave zahteva povsem nov zakon, gre za večletni projekt in poseg v kazenskopravni sistem, ki zahteva skrbno pripravo in razpravo.
O ukinitvi sodne preiskave se precej konkretno govori že več let, a do dejanske realizacije tega projekta še ni prišlo, čeprav je bil zakon noveliran že velikokrat. Z ukinitvijo sodne preiskave se, kakor je povedal že na zaslišanju pred imenovanjem, strinja tudi sedanji pravosodni minister Goran Klemenčič.
Na ministrstvu so za zdaj razkrili še, da se bo v noveli predvidoma urejalo odprta vprašanja, ki jih imajo v zvezi z zakonom o kazenskem postopku pred seboj ustavni sodniki. Ustavno sodišče med drugim presoja sedanjo ureditev v zakonu, ki izključuje možnost pritožbe na sklep vrhovnega sodišča, ko to ob odločanju zoper sodbo sodišča druge stopnje odredi pripor.
Do pobude za oceno ustavnosti, ki jo je na ustavno sodišče vložilo kar vrhovno sodišče, se je pred dvema tednoma opredelila tudi vlada, od koder so sporočili, da bodo v noveli zakona o kazenskem postopku to vprašanje uredili tako, da se bo obdolžencu nedvoumno zagotavljalo možnost pritožbe.
Ministrstvo namerava v zakon, ki ima že zdaj čez 560 členov, vnesti tudi določila za uporabo IMSI-lovilca. S to napravo bi policija lahko pridobila podatke, potrebne za razpoznavo številke komunikacijskega sredstva in številk za elektronsko komuniciranje, ali pa lokacijo komunikacijskega sredstva, denimo mobilnega telefona.
Uporaba IMSI-lovilca v Sloveniji doslej zakonsko ni bila urejena, policija si omenjeno napravo želi uporabljati že skoraj desetletje.
Generalni direktor policije Marjan Fank je v nedavnem intervjuju za STA pojasnil, da ta naprava ni namenjena le "lovljenju telefonov", uporabna je tudi pri grožnjah z umorih, ugrabitvah in podobnih dogodkih, kjer je neposredno ogroženo življenje. Strah, da "bi policija z njegovo uporabo lovila telefonske številke ljudi v parlamentu", je po mnenju direktorja policije sicer čista demagogija.
Novela bo pripravljena tudi tako, da se bodo z njo izvrševale določne direktive evropskega parlamenta in sveta o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj.
Kot piše v direktivi, je treba žrtve kaznivih dejanj obravnavati spoštljivo, uvidevno in strokovno, brez vsakršne diskriminacije na kakršni koli podlagi. Žrtve je treba zaščititi pred sekundarno in ponovno viktimizacijo, pred ustrahovanjem in pred maščevanjem, prejeti bi morale ustrezno pomoč, da se omogoči njihovo okrevanje, imeti pa bi morale tudi zadosten dostop do pravnega varstva, še navaja direktiva.
