"Predvsem pa si obetamo, da bomo videli, kakšni so vzorci ugrabljene države," je pred delno zaprto sejo dejal Hanžek. Po njegovih pojasnilih se sicer v javnosti res največkrat pojavlja vtis, da so preiskovalne komisije same sebi namen, a je kar nekaj komisij dobro končalo delo.
Komisija je danes sicer sprejela štiri sklepe. Člani komisije bodo tako do naslednje seje preučili do sedaj zbrano gradivo, ki ga je zelo veliko. Na naslednji seji bo komisija nadaljevala z dogovorom o delu in odločala o vsebini sklepa o izvedbi pripravljalnih preiskovalnih dejanj, je po zaključku seje v izjavi za novinarje povedal Hanžek.
Člani preiskovalne komisije bodo v skladu s tretjim sklepom v roku 10 dni poslali predloge vsebin sklepa o izvedbi pripravljalnih preiskovalnih dejanj. Preiskovalna komisija pa je DZ še predlagala, da za podpredsednika komisije imenuje Bojana Dobovška (SMC).
Šlo je za začetno, formalno sejo, je še dodal Hanžek. O drugih stvareh, na primer o tem, koga bi komisija lahko zaslišala, se tako danes niso pogovarjali. Je pa Hanžek povedal, da je naslednjo seji komisije moč pričakovati čez 14 dni do tri tedne.
Članica komisije Alenka Bratušek (ZaAB) je sicer že pred sejo napovedala, da se bo "osebno potrudila, da se bo razjasnilo čim več dejstev v zvezi s tem katastrofalnim projektom".
Član komisije Dobovšek pa je poudaril, da pri projektu zaenkrat govorimo lahko le o indicih vpletenosti politike v projekt. "Vsaka komisija se ustanovi za to, da da podporo vsem institucijam, ki odkrivajo tovrstno kriminaliteto in korupcijo, ter da odkrije, koliko in na kakšen način so bili vpleteni politika in nosilci oblasti," je dodal.
Člane preiskovalne komisije je v začetku meseca na plenarni seji potrdil DZ, poleg Hanžka, Dovška in Bratuškove pa so v njej še Danijel Krivec (SDS), Ivan Hršak (DeSUS), Matjaž Han (SD) in Jernej Vrtovec (NSi). Poslanci so danes potrdili tudi njihove namestnike.
Pobudniki parlamentarne preiskave so bili poslanci ZL, pod zahtevo za preiskavo pa so se podpisali še poslanci SMC, DeSUS, NSi, SD in ZaAB.
Komisija bo pod lupo vzela obdobje od leta 2003, glede na ugotovitve v teku preiskave pa bi se to obdobje lahko še razširilo. Projekt, katerega vrednost se je s 600 milijonov evrov povzpela na zdaj ocenjenih 1,428 milijarde evrov, že od začetka vzbuja dvome o upravičenosti, ekonomičnosti in transparentnosti, pod drobnogled ga je vzelo več institucij, tudi policija.
Za projekt jamči tudi država, ki je dala poroštvo za 440 milijonov evrov vredno posojilo Evropske investicijske banke. V Šoštanju so v zameno za poroštvo med drugim obljubili, da vrednost investicije ne bo presegla 1,3 milijarde evrov in da cena premoga ne bo presegla 2,25 evra za gigajoul, a sta ti dve zavezi že kršeni.
