c S
Odbor zavrnil priporočilo pravosodnemu ministrstvu za izvedbo nadzora nad dodeljevanjem sodnih spisov 18.03.2015 07:36 Ljubljana, 17. marca (STA) - Odbor DZ za pravosodje je na današnji seji zavrnil priporočilo SDS, s katerim bi DZ pravosodnemu ministrstvu priporočil, naj opravi nadzor nad dodeljevanjem spisov na okrajnem, okrožnem in višjem sodišču v Ljubljani ter na vrhovnem sodišču. Večina na odboru je namreč ocenila, da za kaj takega ni potrebe.

Ker je odbor priporočilo zavrnil, DZ o njem na plenarni seji ne bo glasoval, pač pa bo le opravil razpravo.

Po besedah Anje Bah Žibert so v SDS priporočilo predlagali, ker ustava vsakomur zagotavlja, da o njegovi zadevi odločata neodvisno sodišče in sodnik, ki je izbran po pravilih iz zakona in sodnega reda.

Po besedah poslanke pa obstajajo nekateri znaki, da se omenjene določbe ne spoštujejo. Na navedenih sodiščih naj bi namreč imeli speljan vzporeden, nezakonit sistem dodeljevanja spisov sodnikom, je opozorila.

Sistem po njenih besedah deluje tako, da na vrhovnem sodišču nekatere spise sprejemajo tudi po 15. uri, in sicer potem, ko so že prejeli druge zadeve, in ko je že znano, kateri sodnik bo glede na letni razpored dela prejel spis, ki bo prišel naknadno. Tako vpisničarka, ko vidi, kateri sodnik bo dobil naslednjo zadevo, pokliče na nižje sodišče in naroči dostavo točno določenega spisa, je dejala Bah Žibertova.

Generalni sekretar vrhovnega sodišča Janko Marinko je očitke o takšnem nezakonitem sistemu dodeljevanja zadev zavrnil. Da bi takšen sistem deloval, bi moralo biti po njegovih besedah vanj vpletenih bistveno več oseb, kot jih navajajo v SDS.

Na vrhovnem sodišču po njegovih besedah zadeve sprejemajo od 8. do 16. ure. Zadeve, ki pridejo, prevzame pooblaščena oseba, ki zadevo vloži v vpisnik pristojnega sodnega oddelka. Tam vpisničarka v primeru, ko gre za novo zadevo, vse zadeve, ki so prispele prejšnji dan, razvrsti po abecednem redu začetnic priimkov oziroma imenih strank ter jih dodeli sodnikom, upoštevaje abecedni red začetnic priimkov sodnikov.

Žana Mahniča (SDS) takšno pojasnilo ni prepričalo. Pojasnilo namreč po njegovi oceni ne zanika možnosti, da vpisničarka, ko vidi, kateri sodnik bo dobil naslednjo zadevo, pokliče na nižje sodišče in naroči dostavo točno določenega spisa.

Državni sekretar na pravosodnem ministrstvu Darko Stare je opozoril, da ministrstvo ne more izvesti nadzora na vrhovnem sodišču, kot je to v priporočilu predlagala SDS, saj ga lahko po zakonu izvede le na nižjih sodiščih. Tudi sicer so po njegovem mnenju očitki preveč pavšalni, da bi lahko trdili, da obstaja vzporeden sistem dodeljevanja zadev.

Da so očitki preveč pavšalni, je ocenila tudi Jasna Murgel. V SMC po njenih besedah verjamejo pojasnilom vrhovnega sodišča, da pri dodeljevanju zadev ni nepravilnosti. Tudi zato ocenjuje, da gre pri predlogu priporočila za nedopusten napad na neodvisnost sodstva.

Bah Žibertova je odvrnila, da ima "počasi dosti, da nekateri, ko opozorimo na nepravilnosti v sodstvu, skočijo in začnejo govoriti, da gre za nedopustne pritiske na sodstvo". Sodniki "niso svete krave", je dejala. Po njenih besedah želijo le, da se zadeve preveri: "Zato ne vem, zakaj je to takšna težava."

Ker naj bi se po opozorilih SDS nepravilnosti pri dodeljevanju spisov dogajale tudi pri dodeljevanju zahteve predsednika SDS Janeza Janše za varstvo zakonitosti v zadevi Patria, je Igor Zorčič (SMC) ocenil, da gre pri predlogu priporočila SDS za poskus pritiska na odločanje sodišč o tej zadevi. Opozoril je namreč, da o zadevi Patria v sodnih postopkih še ni dokončno odločeno. Bah Žibertova pa je na to odgovorila, da ne gre zgolj za primer Janše, ampak se zadeva, če drži, dotika vseh, ki so vpleteni v sodne postopke na sodiščih.