c S
Aprila na vladi spremembe zakona o referendumu 18.03.2015 07:32 Ljubljana, 17. marca (STA) - Ministrstvo za javno upravo je pripravilo osnutek novele zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki ga bo vlada predvidoma obravnavala v začetku aprila. S spremembami se zakon usklajuje s spremembami ustave s področja referenduma, tako med drugim na novo ureja postopek odločanja državnega zbora o zavrnitvi razpisa referenduma.

S spremembami ustave maja 2013 je bil namreč zakonodajni referendum urejen povsem na novo, zato je treba ustrezno spremeniti tudi zakon o referendumu in ljudski iniciativi. Ustavni zakon je sicer naložil uskladitev zakona s spremembami ustave v letu dni, a zakonske spremembe še vedno niso sprejete. Predlog je že marca lani pripravilo ministrstvo za notranje zadeve, ker pa je tedanja vlada predčasno končala mandat, so ga umaknili iz postopka na vladi.

Predlog je nato znova pripravilo ministrstvo za javno upravo v aktualni vladi in ga v začetku leta posredovalo v enomesečno javno razpravo, na podlagi prejetih pripomb pa je sedaj v ponovni medresorski obravnavi. Kot so pojasnili na ministrstvu, bo predlog na vladi predvidoma v začetku aprila.

V osnutku je kot poglavitni cilj zakona navedena uskladitev s spremembami ustave, pa tudi nekatere druge spremembe, ki bodo omogočile gospodarnejšo izvedbo referendumskih postopkov.

Ustavni zakon je na področju zakonodajnega referenduma prinesel tri bistvene spremembe: zakonodajni referendum lahko zahtevajo samo še volivci (najmanj 40.000), iz referendumskega odločanja so izvzete izrecno določene vrste zakonov, za zavrnitev zakona pa je potrebna najmanj petina glasov vseh volivcev. V skladu s tem se spreminjajo tudi ustrezne določbe zakona o referendumu in ljudski iniciativi.

Ker je bila s spremembami ustave odpravljena določba, da je državni zbor vezan na izid referenduma, osnutek novele predvideva tudi črtanje člena, ki določa, da državni zbor eno leto po razglasitvi odločitve ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo na referendumu.

Poleg tega predlog na novo ureja postopek odločanja državnega zbora o zavrnitvi razpisa referenduma o zakonih, o katerih referenduma ni dopustno razpisati. Doslej je namreč državni zbor, če je menil, da bi z razpisom referenduma nastale protiustavne posledice, lahko zahteval ustavno presojo, po novi ureditvi pa bo o zavrnitvi razpisa referenduma odločal državni zbor sam, in sicer z večino glasov vseh poslancev. Na ustavno sodišče pa se bo po novem lahko obrnil predlagatelj referenduma, ki se bo lahko pritožil na odločitev o zavrnitvi razpisa referenduma.

Sicer pa je že ustavni zakon določil, da se do uskladitve zakon smiselno uporablja tako, da ustavno sodišče odloči v sporu med predlagateljem referenduma in državnim zborom, ki zavrne razpis referenduma o zakonu. Takšna možnost tako pride v poštev pri aktualnem dogajanju glede morebitnega referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.

Ustavni zakon se namreč do uskladitve zakona o referendumu uporablja neposredno, kar pomeni, da se določbe zakona o referendumu, ki so v nasprotju z ustavnim zakonom, ne uporabljajo. Po takšni ureditvi je bil denimo junija lani že izveden zakonodajni referendum o arhivih.

Osnutek, ki so ga pripravili na ministrstvu za javno upravo, poleg uskladitev z ustavnimi spremembami prinaša še nekaj drugih novosti. Tako med drugim uvaja aktivnejšo vlogo predsednika državnega zbora pri dopolnitvi referendumske zahteve in jasneje opredeljuje pritožbo predlagatelja na ustavno sodišče. Prinesel pa naj bi tudi precejšnje prihranke, saj se zakon, o katerem se bo odločalo na referendumu, ne bo več pošiljal vsem gospodinjstvom.

Ko bo vlada novelo zakona o referendumu in ljudski iniciativi posredovala v državni zbor, bo za njeno potrditev potrebna dvotretjinska večina glasov navzočih poslancev.