c S
Računsko sodišče vlado poziva k spremembam delovanja DUTB 05.03.2015 08:21 Ljubljana, 04. marca (STA) - Računsko sodišče je ob reviziji poslovanja DUTB v letu 2013, v kateri ji je izdalo negativno mnenje, revidiralo tudi vzpostavitev pogojev za delovanje DUTB in prenos slabih bančnih posojil na DUTB. Ugotovilo je, da vlada in ministrstvo za finance nista ravnala učinkovito ter vlado pozvalo k iskanju odgovornosti.

"Računsko sodišče je vladi naložilo preučitev odgovornosti zaposlenih na vladi in ministrstvu pri pripravi podlag za odločanje o prenosu terjatev zaradi ravnanja, ki ni skladno s predpisi," je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel.

Če bo v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) ostal enotirni sistem, naj vlada jasno loči funkcije neizvršnih in izvršnih direktorjev. Ob tem naj prilagodi plačno politiko prejemkov v drugih družbah v državni lasti in ponovno odloča o politiki prejemkov v DUTB, ki je nesorazmerna že znotraj same DUTB, sploh pa v primerjavi z drugimi družbami v državni lasti. Če bo ostala enaka, naj vlada odstopanja od t.i. Lahovnikovega plačnega zakona, ki velja za druge družbe, ustrezno argumentira, je povzel Vesel.

Revizorji so tako vlado in ministrstvo pozvali k ustreznejši ureditvi delovanja DUTB. Vlada je medtem že napovedala, da bo nabor ukrepov za DUTB sprejemala na četrtkovi seji.

Računsko sodišče je z revizijo znova odprlo vprašanje o ekonomski upravičenosti ustanovitve DUTB. "Stroški delovanja DUTB so bili neznani, njena petletna doba delovanja in cilj 10-odstotne letne prodaje pa določeni brez ustrezne analize," je povzel Vesel.

Ministrstvo vladi ni posredovalo pogodb o prenosu tveganih postavk v odobritev, čeprav so bile dejansko prenesene naložbe različne od tistih s seznama, ki ga je potrdila vlada. Poleg tega DUTB ni seznanilo s stališčem Evropske komisije, da prenosne vrednosti slabih terjatev z bank na DUTB že vključujejo stroške delovanja DUTB, od komisije pa vse do danes ni pridobilo pojasnila, v kakšni višini naj bi bili ti upoštevani.

Jasno ni tudi, zakaj je morala država DUTB konec leta 2013 dokapitalizirati v višini 200 milijonov evrov. Za pokritje stroškov DUTB je šlo dva milijona evrov, za rezerve za prevrednotenje terjatev v letu 2013 39 milijonov evrov. Ostalo ni pojasnjeno, je povzel drugi namestnik predsednika računskega sodišča Samo Jereb. "Tako visoka likvidnostna rezerva omogoča relativno sproščeno poslovanje DUTB z denarnimi sredstvi ter brezskrbno določanje plač in najemanje zunanjih svetovalcev," je dodal.

Jereb je opozoril na področje prenosnih vrednosti terjatev, ki je najobširnejši del poročila, ki je označen kot zaupno. Omenil je neskladnost določb, kdo sploh določi tvegane postavke. Tudi tu se je dotaknil vprašanja, kaj so sploh delale svetovalne družbe, ki jih je najela DUTB in katerih bistvena naloga je bila pred začetkom prenosa pregled portfelja. DUTB je namreč revizorjem razkrila, da jim je NLB takrat dovolila vpogled le v 20 vzorčnih primerov slabih terjatev.

Glede razprav o upravičenosti reza podrejenih obveznosti v primeru NLB in NKBM je Jereb dejal, da če bi NLB in NKBM prenašali naložbe na t.i. slabo banko po tržnih vrednostih, bi morale svoje aktivne postavke zmanjšati še za 130 milijonov evrov v primeru NLB oz. za 195 milijonov evrov v primeru NKBM ter s tem še dodatno povečati izračunano vrednost negativnega kapitala.

"Razprava o tem, da so bili zneski izračunani za točno določen namen, ne zdrži povsem presoje," je menil. Temu pritrjujejo tudi podatki o prevrednotenju prenosnih vrednosti. Ko je DUTB ta opravila na večjem vzorcu podjetij, je zmanjšala vrednost naložb še za 39,87 milijona evrov.

Obdobje revizije se je nanašalo na čas priprave podlag za vzpostavitev stabilnosti bančnega sistema, ki jih je vlada oblikovala med letoma 2011 in 2013. V letu 2013, ko sta bila premiera Janez Janša s finančnim ministrom Janezom Šušteršičem in Alenka Bratušek z ministrom Urošem Čuferjem, pa je začela delovati tudi DUTB.