c S
DZ za večjo javnost podatkov o gospodarskih družbah 05.03.2015 08:38 Ljubljana, 04. marca (STA) - Poslanci so v okviru paketa sprememb na področju pravosodja potrdili tudi predlog novele zakona o sodnem registru. Z novelo se med drugim vsakomur omogoča javni dostop do podatkov o tem, ali in v katerih pravnih subjektih je določena oseba član organa vodenja ali nadzora oziroma prokurist ter ustanovitelj oziroma družbenik.

Glavni cilj zakonskih sprememb je doseči večjo preglednost podatkov iz registra o gospodarskih družbah in pravnih osebah, tako da bo poleg osnovnih podatkov o posameznem gospodarskem subjektu prek spletnih strani Agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) omogočen tudi dostop do podatkov o vodilnih posameznikih v podjetju.

Tako bo javnost lahko prišla do podatkov, ali in v katerih pravnih subjektih je določena oseba član organa vodenja ali nadzora oziroma prokurist ter ustanovitelj oziroma družbenik, pa tudi do podatkov o lastniških povezavah.

Z objavo in javnim dostopom do teh podatkov se po oceni vlade preprečuje možnost nastopa konflikta interesov oziroma se omogoča lažje uveljavljanje odgovornosti v primeru nastanka škode. Pravna varnost in delovanje gospodarskega pravnega prometa namreč po prepričanju vlade zahteva tudi zagotavljanje jasne in pregledne strukture podjetij ter povezav med gospodarskimi družbami.

Vlada pričakuje tudi, da bodo nove rešitve preprečile sporne poslovne prakse, kot sta veriženje gospodarskih družb in postavljanje slamnatih direktorjev, katerih posledica je pogosto oškodovanje upnikov, delavcev in države. Prav v preprečevanju takih praks se po oceni vlade skriva javni interes teh zakonskih sprememb.

Vlada želi na ta način istočasno tudi razbremeniti delo sodišč, ki zdaj za pridobitev podatkov iz sodnega registra izdajo več tisoč sklepov na leto.

Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik nasprotno meni, da v predlagani ureditvi ne gre za javni interes, ampak za potešitev radovednosti. Takšne ureditve po njenih besedah tudi v drugih državah ne poznajo.

"Vsi, ki hočejo poslovati v pravnem prometu, se morajo organizirati v neko statusno obliko; sedaj jih kaznujemo s tem, da jih razkrivamo," je poudarila Prelesnikova. S tem bomo po njenih besedah povozili temeljna načela gospodarskega prava in gospodarskih družb, ki so samostojna subjektiviteta.

Takšnim rešitvam v noveli nasprotuje tudi zakonodajnopravna služba DZ, ki opozarja tudi na dvom v njihovo ustavno skladnost, predvsem v luči varstva zasebnosti in osebnih podatkov.

Predstavitev stališč poslanskih skupin je sicer pokazala na različna stališča o predlagani rešitvi.

V SDS se po besedah Anje Bah Žibert strinjajo s predlogi za večjo preglednost podatkov iz sodnega registra. Ni pa mogoče trditi, da so rešitve take, da bodo odpravile možne zlorabe podatkov, je dodala.

V SD po besedah Bojane Muršič težko sprejemajo dejstvo, da je vsak podjetnik "že vnaprej na enak način ocenjen kot potencialno, milo rečeno, prevarant", zato so prepričani, da je potrebna previdnost.

"Da ima javnost omogočen vpogled v podatke o veriženju podjetij in vse z njimi povezane podatke, je seveda dobrodošlo. Ampak to ni dovolj. Rešitve je treba pripraviti sistemsko," je menil Matej T. Vatovec (ZL).

Jani Möderndorfer (ZaAB) je ocenil, da ministrstvo vse do danes ni izkazalo javnega interesa za uvedbo takšne rešitve.

Nasprotno je Ksenija Korenjak Kramar (SMC) opozorila, da so vsi podatki iz poslovnega registra, in s tem tudi sodnega, že zdaj v celoti javno dostopni.

Po mnenju Ive Dimic (NSi) bo novela prinesla več reda in pravne varnosti v poslovne okolje, istočasno pa po njihovem prepričanju ne pomeni prekomernega posega v osebne podatke posameznika.

"Dejstvo je, da se s predlogom posega v ustavno pravico do varstva osebnih podatkov, vendar je ta poseg potreben zaradi preprečitve zlorab v pravnem prometu," pa je prepričana Marjana Kotnik Poropat (DeSUS).

Na koncu je DZ predlog zakonske novele potrdil s 54 glasovi za in štirimi proti.