c S
Banka Slovenije ob vse večjih pritiskih zavrnila očitke o manipuliranju s podatki 12.02.2015 07:58 Ljubljana, 11. februarja (STA) - Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec je po naraščajočih pritiskih javnosti in politike po pojasnilih glede obtožbo o prirejanju in manipuliranju s podatki pri izrednih ukrepih za banke decembra 2013 danes zavrnil vse očitke. Premier Miro Cerar je poudaril, da dogajanje pozorno spremlja in da bo vlada pristojne v četrtek pozvala k preiskavi.

"Če drži teza, da je Banka Slovenije prirejala dokumente, je pričakovati, da bo nekdo pokazal originalen in ponarejen dokument. Mi imamo le originalnega, ki ste ga videli in ki ga ima tudi ustavno sodišče, ki odloča o ustavnosti celotnega postopka," je Jazbec dejal na današnji novinarski konferenci.

Tako se je odzval na očitke neimenovanega uslužbenca Banke Slovenije, ki je opozoril na nepravilnosti pri razlaščanju imetnikov obveznic in delnic v podržavljenih bankah.

Glede kapitaliziranosti podržavljenih bank je spomnil na zahteve Banke Slovenije iz let 2010, 2011 in 2012, koliko bi morali lastniki bank, v tem primeru je bila to država, banke kapitalsko okrepiti. "Razlika med zahtevami Banke Slovenije in tem, kar je lastnik banke naredil v resnici, je skoraj milijardo evrov," je navedel.

Razmere so se nato v letu 2013 še poslabšale, zato je prišlo še do večjih zahtevo po dokapitalizacijah, saj so slovenske banke šele po dokapitalizaciji konec leta 2013 dosegle kapitalske količnike, kot so jih imele v povprečju banke v evrosistemu, je dodal.

Jazbec je spomnil še, da je bila Slovenija edina država, ki je morala dvakrat opraviti obremenitvene teste in preglede aktive. Testi v letu 2014 so potrdili tiste iz leta 2013. Če nekdo dvakrat zaporedoma enako opravi test, je verjetno, da sta bila narejena pravilno, je sklenil.

Jazbec je poudaril, da je bila stabilnost sistema ohranjena in da se je Slovenija s temi ukrepi izognila stečaju nekaterih bank. Nihče ni izgubil niti evra s transakcijskega računa, dokapitalizirane banke pa so zdaj v državni lasti.

Jazbec ne vidi motiva, zakaj bi Banka Slovenije kar koli prirejala in manipulirala, ne zna pa povedati niti, kaj je motiv za napade nanjo. Menil pa je, da gre le za izpodbijanje verodostojnosti centralne banke.

Večkrat je poudaril tudi, da je zadeva na različnih sodnih instancah, tudi na ustavnem sodišču, ki imajo dostop do vse dokumentacije. Jazbec upa na čimprejšnje odločitve sodišč. Legitimno in razumljivo se mu sicer zdi, da želi vsak imetnik podrejenih obveznic dobiti sredstva nazaj, a zagotovi lahko le, da Banka Slovenije ni storila nič nezakonitega.

Predsednik vlade Cerar, ki se mudi na obisku v Luksemburgu, medtem pozorno spremlja dogajanje. Kot je povedal za STA, je v stalnem stiku z nekaterimi ministri. Med drugim je bil že v torek v stiku s finančnim ministrom Dušanom Mramorjem, a ta posebnih informacij ni imel.

Premier, ki se bo v četrtek udeležil vrha EU v Bruslju in ga zato ne bo na seji vlade, je podpredsedniku vlade in ministru za javno upravo Borisu Koprivnikarju naložil, da na seji ministrskega zbora odpre tudi to vprašanje, zato da se vlada natančno informira o dosedanjih ugotovitvah in dostopnih dejstvih.

Vlada bo po Cerarjevih besedah pristojne organe pozvala, da v najkrajšem možnem času ugotovijo dejstva, zato da se bo lahko podala ocena, ali so bile res storjene nepravilnosti.

Oglasil se je tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je ocenil, da je glede na upravičeno zanimanje javnosti primerno, da guverner in viceguvernerji temeljito pojasnijo ravnanja Banke Slovenije v zvezi z aktualnimi vprašanji o sanaciji bank.

Domneve o nepravilnostih odmevajo tudi v DZ. Predsednica ZaAB Alenka Bratušek in premierka v času reševanja bank je dejala, da je vlada vse odločitve sprejemala na podlagi podatkov Banke Slovenije in da takrat ni imela nobenih argumentov, da bi vanje dvomila. Generalni sekretar SMC Erik Kopač je menil, da bi bilo treba ugotoviti, kakšno je dejansko stanje, vodja poslancev SD Matjaž Han pa je dejal, da bi morala Banka Slovenija razkriti ključne podatke, da se zadeve raziščejo.

Predsednik DeSUS Karl Erjavec je bil nekoliko bolj previden. Kot je navedel, je treba najprej ugotoviti vse okoliščine primera in ali je dejansko prišlo do nepravilnosti. Poslanec SDS Andrej Šircelj, ki je kot predsednik komisije za nadzor javnih financ sklical petkovo sejo, je pojasnil, da "želi preveriti informacije in realnost podatkov, ki so bili takrat dani Banki Slovenije za odločitev o takšnih dokapitalizacijah".

V NSi pa bodo po napovedih vodje poslanske skupine Mateja Tonina začeli zbirati podpise za sklic nujne seje DZ, kjer bo guverner moral dati ustrezna pojasnila in odgovore na vsa odprta vprašanja. Da je škandalozno, da je centralna banka ponarejala dokumente, naročila dve reviziji bančne luknje in izbrala tisto, ki ji najbolj ustreza, pa je dejal vodja poslancev ZL Luka Mesec.

Informacijski pooblaščenec meni, da bi morala Banka Slovenije kot pravna oseba javnega sektorja delovati bolj pregledno. V tej zvezi je izdal več odločb, na katere pa se je Banka Slovenije pritožila. Guverner je danes povedal, da sta zakona o bančništvu in dostopu do informacij javnega značaja na tem področju v nasprotju, zato je to vprašanje na sodišču. Jazbec upa, da bodo sodniki v najkrajšem možnem času odločili o dopustnosti objave podatkov o posameznih terjatvah in podjetjih.

Transparency International Slovenia pa obsoja po njihovem mnenju netransparentno delovanje Banke Slovenije glede navedb in obtožb. Po mnenju generalnega sekretarja TI Slovenia Vida Dorie morajo biti domneve o ponarejanju dokumentov preiskane.

Domnevne nepravilnosti v Banki Slovenije so razburile tudi sindikaliste. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije in Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije so premierju Miru Cerarju poslali pismo z jasnim sporočilom: "Ne bomo plačevali malopridnosti našega bančnega sistema!"