AVK je presojal domnevno zlorabo položaja s strani Telekoma Slovenije na dveh medoperaterskih telekomunikacijskih trgih, na katerih daje alternativnim operaterjem dostop do svojega omrežja, ki je potreben za zagotavljanje širokopasovnih storitev končnim uporabnikom na fiksni lokaciji.
Agencija je kršitev ugotovila za pet od očitanih 15 dejanj, glede 10 očitkov pa je nadaljnji postopek ustavila zaradi preskopih dokazov ali manjšega učinka teh dejanj.
Dostop do uporabe Telekomovega omrežja alternativnim operaterjem je možen na dva načina, in sicer z možnostjo najema fizičnih omrežnih elementov za ustvarjanje lastnega bitnega toka in z možnostjo uporabe bitnega toka podjetja Telekom Slovenije za zagotavljanje lastnih maloprodajnih storitev alternativnih operaterjev.
Edini ponudnik teh veleprodajnih storitev je Telekom Slovenije, ki pa je s storitvami Siol tudi sam aktiven na maloprodajnem trgu širokopasovnih storitev na fiksni lokaciji. Alternativnim operaterjem kljub temu ne sme zagotavljati dostopa po slabših pogojih.
Dokazni postopek je po navedbah AVK pokazal, da je Telekom od leta 2005 z različnimi posameznimi ravnanji alternativnim operaterjem, ki so na maloprodajni trg vstopali prek uporabe ene ali obeh veleprodajnih storitev, zviševal vstopne stroške in tveganje, kar jih je v primerjavi z državnim operaterjem postavljalo v slabši položaj.
"S svojim ravnanjem formalno sicer ni kršil obveznosti iz regulatornih odločb, vendar pa je podjetju Telekom Slovenije izkoriščanje regulatornih pomanjkljivosti za slabljenje konkurentov prav zaradi nujnosti dostopa do njegove infrastrukture prepovedano," izpostavljajo na agenciji.
Odločba in sklep še nista pravnomočna, saj imajo tako Telekom kot stranski udeleženci Amis, Tušmobil in T-2 možnost sprožitve upravnega spora v 30 dneh od vročitve odločbe in sklepa.
Postopek presoje zlorabe prevladujočega položaja podjetja Telekom Slovenije je bil leta 2013 združen iz štirih postopkov, ki jih je agencija uvajala v letih 2008-2010 na pobude alternativnih operaterjev Tušmobil, Amis in T-2.
Glede konkretnih kršitev na AVK pojasnjujejo, da je Telekom v letu 2005 zavračal dostop do naprav, ki so bile v lasti hčerinske družbe Siol. Naprave so hčerinski družbi prodali z namenom, da dobi skupina Telekom Slovenije "najprimernejšo organiziranost za tržni boj s potencialno konkurenco na trgu širokopasovnih storitev".
Operaterji, ki so se odločili za uporabo fizične omrežne infrastrukture, so se soočili z odlaganjem rokov za izgradnjo kolokacij zaradi formalnosti, kot je plačilo avansa, in z vzpostavitvami kolokacij v skrajnem roku, določenem z regulacijo, kar je v praksi večinoma pomenilo vsaj osem mesecev.
Obenem do regulatorne odločbe iz leta 2007 alternativnim operaterjem o svojem omrežju podjetje ni dajalo določenih splošnih informacij, s pomočjo katerih bi operaterji lažje dostopali do omrežja. Določalo jim je tudi tip kolokacije - vse kolokacije družbe Siol so bile tipa C, operaterji pa so tip C dobili le, če A in B nista bila možna.
Restriktivno je Telekom razlagal svoje obveznosti glede dopustitve dostopa alternativnim operaterjem, saj jim ni dovoljeval gradnje kontejnerskih kolokacij na svojih zemljiščih ali jim dal nepremičnine v podnajem, kjer je bilo to potrebno.
Kjer operaterji niso imeli kolokacij, je bil edini način za zagotavljanje maloprodajnih širokopasovnih storitev na fiksni lokaciji prek medoperaterskega dostopa z bitnim tokom, kar je Telekom Slovenije od 1. julija 2005 pogojeval s hkratnim zakupom telefonskega priključka, in to vse do 22. septembra 2008, ko je to ravnanje regulator prepovedal.
Po drugi strani je svojim strankam ponujal širokopasovne priključke brez telefonskega (od marca 2006 do aprila 2007 je to veljalo le na lokacijah, kjer je imela opremo hčerinska družba Siol, po tem obdobju pa na vseh lokacijah), iz česar izhaja, da za pogojevanje s telefonskim priključkov ni bilo tehničnih razlogov.
"Iz dokumentacije, pridobljene v preiskavi, izhaja tudi, da se je Telekom Slovenije zavedal spornosti takšnega ravnanja, vendar se ni hotel odpovedati prihodkom iz naslova klasične telefonije in konkurenčni prednosti, ki jo je zaradi tega imel. Poskušal je čim dlje zavlačevati s ponudbo samostojnega širokopasovnega dostopa na medoperaterskem trgu, ki je bila po internih analizah podjetja Telekom Slovenije na voljo v večini državi članic EU," je zapisal AVK.
Svoje bakreno omrežje je Telekom Slovenije nadgrajeval z optičnim, vendar alternativnim operaterjem vsaj od oktobra 2007 do regulacije iz 2011 ni dajal dostopa do optičnih zank, četudi je bila zanje to edina možnost za dostop do konkretnih končnih uporabnikov.
V letu 2011 so za zagotavljanje medoperaterskih storitev operaterji povpraševali po razvezavi krajevne zanke, kar pa je Telekom Slovenije zavrnil in je dostop zavračal vsaj do leta 2014. Zaradi tega je bil alternativnim operaterjem omejen dostop do medoperaterskega trga, še navajajo v AVK.
