Z letošnjim letom je v celoti zaživel zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. 1. januarja je namreč v veljavo stopil tudi sistem vrednotnic za osebno dopolnilno delo, ki je izvajalcem prinesel pravice iz zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja.
Po novem se bo mora vsakdo, ki želi opravljati osebno dopolnilno delo, priglasiti na Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), in sicer preko njene spletne strani ali fizično na upravni enoti. S tem se umesti na javno dostopen seznam izvajalcev.
Na seznamu, ki ga Ajpes sproti osvežuje, je bilo v ponedeljek popoldne vpisanih 580 aktivnih izvajalcev, danes ob 14. uri pa že 590.
"Posamezniki, ki so priglasili osebno dopolnilno delo in ga do danes tudi opustili, pa v tej številki niso zajeti, saj seznam prikazuje tiste posameznike, ki imajo v času iskanja podatkov priglašeno osebno dopolnilno delo," so za STA pojasnili na Ajpesu. Doslej so sicer s seznama izbrisali 20 izvajalcev.
Posameznik lahko sam za izbris poskrbi tako, da priglasi opustitev del. Z navedbo datuma opustitve posamezne vrste osebnega dopolnilnega dela lahko to izvede bodisi samostojno preko Ajpesovega spletnega portala s kvalificiranim digitalnim potrdilom bodisi fizično na upravni enoti.
Ajpes medtem izvede izbris, če prejme obvestilo Finančne uprave (Furs), da posameznik ne izpolnjuje več pogoja omejitve polletnega prihodka za opravljanje osebnega dopolnilnega dela, da v naknadno postavljenem roku ni sporočil podatkov o doseženem prihodku z naslova osebnega dopolnilnega dela ali da v preteklem koledarskem letu ni prijavil prihodkov na podlagi opravljenega osebnega dopolnilnega dela. Prav tako izbris izvede, če iz centralnega registra prebivalstva pridobi podatek o smrti izvajalca.
Število vseh doslej prijavljenih izvajalcev na Ajpesovem seznamu tako znaša 610. Še precej višje pa bi bilo, če ne bi bilo prehodnega polletnega obdobja za vse tiste, ki so osebno dopolnilno delo opravljali že po določbah prejšnjega zakona in so še vedno vpisani na seznam pri upravni enoti. Pri Ajpesu se morajo priglasiti do konca junija.
Lani poleti je bilo sicer prijavljenih 9000 izvajalcev, na ministrstvu za delo pa upajo, da jih bo čez leto dni še enkrat toliko.
Osnovni cilj uvedbe sistema vrednotnic je spodbujanje zakonitega opravljanja del, kot je pomoč v gospodinjstvu. Vrednotnico mora sicer v primerih, ko je naročnik storitve znan, za izvajalca kupiti naročnik, v primerih, ko naročnik storitve ni znan, pa izvajalec.
Zanjo je treba na upravnih enotah odšteti devet evrov: sedem evrov za pokojninsko, dva evra pa za zdravstveno zavarovanje izvajalca. Ena vrednotnica pomeni en dan pokojninske dobe.
Pod osebna dopolnilna dela štejejo pomoč v gospodinjstvu, pri čiščenju stanovanja ali stanovanjske stavbe, vzdrževanje pripadajočih zunanjih površin, pomoč pri kmetijskih delih, varstvo otrok, pomoč starejšim, bolnim in invalidom ter spremstvo oseb, ki potrebujejo nego. Na novo so na seznam vključeni inštrukcije, prevajanje, lektoriranje, izvajanje umetniških vsebin ob zasebnih dogodkih ter pomoč pri oskrbi hišnih živali.
Prav tako so osebno dopolnilno delo izdelovanje in prodaja izdelkov domače in umetnostne obrti, izdelovanje, popravilo in prodaja izdelkov, ki jih je mogoče izdelovati na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih, nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč ter mletje žita, žganje apna ali oglja na tradicionalen način in prodaja.
Osebno dopolnilno delo lahko izvaja le fizična oseba za fizično osebo, prihodek izvajalca pa je na letni ravni omejen na največ 5948,64 evra. Nadzor nad osebnim dopolnilnim delom izvaja Finančna uprava RS.
