Kot navajajo, ministrstvo skuša "s kreativno interpretacijo definicije sodniškega pripravnika" opravičiti nesposobnost, da zagotovi sredstva za izpolnjevanje zakonskih obveznosti do teh pripravnikov v višini nekaj več kot 0,5 milijona evrov.
Ministrstvo po njihovih navedbah ni sposobno oz. željno zagotoviti sredstev za povračilo stroškov v zvezi z delom, odpravnin in petkratnika prispevka za brezposelnost za sodniške pripravnike. Tako bodo sodišča po predlogu novele namesto petkratnega zneska tega prispevka plačevala enkratni znesek, sodniški pripravniki po preteku pogodbe o zaposlitvi na sodišču ne bodo več upravičeni do odpravnine, volonterski pripravniki brez zaposlitve pa ne bodo upravičeni do povračila stroškov v zvezi z delom.
Znova so poudarili, da je edina smiselna možnost sprememb glede pripravništev celostna ureditev področja. Nujna je opredelitev pripravništev, nalog, obveznosti in kakovostnega mentorstva, navajajo. Tako pridobljeni podatki morajo biti po njihovih besedah podlaga za vzpostavitev trajnostnega vira financiranja dostojno plačanih pripravništev. Predlog novele pa je korak v nasprotno smer, opozarjajo.
Spomnili so, da je na področju pravosodja več vrst pripravništev, ki zahtevajo ureditev in nadzor. "Znane so na primer številne kršitve v odvetništvu, kjer pripravniki nakazujejo denar svojim delodajalcem ali pa po opravljenem delu plačilo vračajo," so zapisali.
Predlagane rešitve zmanjšujejo pravice sodniških pripravnikov, a so nujne za vzpostavitev možnosti, da bodo sodišča zopet lahko sprejemala v sodniško pripravništvo toliko kandidatov, kot je v predpisih predvidenih pripravniških mest, navaja ministrstvo za pravosodje v besedilu ob predlagani noveli.