V sodniškem društvu opozarjajo na načelo delitve oblasti, ki med drugim določa, da vse tri veje delujejo ob upoštevanju načela zavor in ravnovesij, ter omogoča, da vsaka od njih izvršuje svoje naloge v svojih okvirih.
V omenjenem društvu poslancem sicer ne odrekajo pravice, da se opredelijo, ali naj določenemu kandidatu, ki kandidira za sodnika, izrazijo podporo ali ne, "povsem nekaj drugega pa je, če podporo ali njeno odklonitev pogojujejo z lastno, politično presojo strokovnih kriterijev".
Kot namreč opozarjajo v društvu, je po ustavi le Sodni svet, ki predlaga sodnike v izvolitev, tisti, ki ugotovi, kateri izmed prijavljenih kandidatov za sodnika najbolj izpolnjuje v zakonu določena merila za izvolitev. "Državni zbor pa si je tokrat vzel pristojnost Sodnega sveta, kar je nedopustno in vodi k nedopustni politizaciji postopkov izbire sodnikov, s čimer je konec neodvisnosti sodstva in s tem vladavine prava," so zapisali v sodniškem društvu.
DZ je namreč v petek soglasno zavrnil predlog Sodnega sveta, naj Dolinškovo imenuje za višjo sodnico. Poslanci so v razpravi menili, da ni primerno, da bi na mesto višjega sodnika imenovali nekoga, ki nima še nobenih izkušenj s sojenjem.
Nasprotno je predsednik Sodnega sveta Janez Vlaj menil, da to dopušča zakon, hkrati pa opozoril, da je to drugi primer v samostojni državi, ko je DZ zavrnil kandidata, ki ga je predlagal Sodni svet. Ko se je to v začetku 90. let zgodilo prvič, je odstopil takratni predsednik Sodnega sveta. Vlaj je v ponedeljek na vprašanje STA, ali morda tudi on zamišlja o odstopu, zapisal, da "Sodni svet svoje zakonsko določene naloge uspešno opravlja, zato ni nikakršnega razloga za moj odstop".
