c S
Genocid - najhujši zločin, ki pa ga je tudi najtežje dokazati 03.02.2015 16:13 Haag, 03. februarja (STA) - Genocid, ki sta ga Hrvaška in Srbija očitali ena drugi med vojno med letoma 1991 in 1995, je najhujši zločin po mednarodnem humanitarnem pravu. Obenem je to tudi zločin, ki ga je od vseh najtežje dokazati, in očitno niti Zagrebu niti Beogradu to ni uspelo.

Beseda genocid izhaja iz grške besede genos, ki pomeni rod, in latinske besede occidere, ki pomeni ubiti. Gre torej za rodomor oz. vsako sistematično uničevanje neke narodnostne, etnične, rasne ali verske skupine z namenom v celoti ali delno uničiti to skupino. Po sklepu Združenih narodov je bil genocid decembra 1948 razglašen kot zločin proti človečnosti. V mednarodnem pravu ga ureja konvencija ZN o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida; Slovenija je podpisnica te konvencije od leta 1950.

V drugem členu konvencije je genocid definiran kot katerokoli od naslednjih dejanj, storjenih z namenom v celoti ali delno uničiti neko narodnostno, etnično, rasno ali versko skupino: pobijanje ter povzročanje hudih telesnih ali duševnih poškodb pripadnikom skupine; naklepno izpostavljanje skupine življenjskim razmeram, ki naj privedejo do njenega fizičnega uničenja; uvajanje ukrepov, ki preprečujejo rojstva v skupini; ter prisilno preseljevanje otrok ene v drugo skupino.

Besedo genocid je leta 1944 skoval Raphael Lemkin, poljski Jud, ki se je zatekel v ZDA, in sicer za označevanje zločinov, storjenih s strani nacistične Nemčije med holokavstom. V pravnem okviru je besedo genocid prvič uporabil mednarodni vojaški tribunal v Nürnbergu, ki je leta 1945 po koncu druge svetovne vojne sodil vodilnim nacistom. A na koncu izrečene obsodbe niso bile zaradi genocida, ampak zaradi zločinov proti človečnosti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Leta 1985 so Združeni narodi poboj milijona in pol Armencev v tedanjem Otomanskem cesarstvu med prvo svetovno vojno in po njej priznali kot genocid. Leta 1994 je bilo zaradi genocida v Ruandi, ki je po ocenah ZN terjal življenja 800.000 Tutsijev in zmernih Hutujcev, ustanovljeno posebno sodišče ZN za Ruando s sedežem v tanzanijski Arushi. Od leta 1998 je to sodišče izreklo več obsodb zaradi zločina genocida ali sodelovanja pri njem, spominja AFP.

Meddržavno sodišče (ICJ) v Haagu je pokol kakih 8000 Bošnjakov s strani sil bosanskih Srbov julija 1995 v Srebrenici v BiH kot genocid priznalo leta 2007 in Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu je več ljudi spoznalo za krive tega zločina. Je pa ICJ leta 2007 zavrnil tožbo zaradi genocida, ki jo je BiH vložila proti Srbiji - ob utemeljitvi, da je bil genocid storjen le v Srebrenici ter da Beograd vanj ni bil neposredno vpleten, temveč ga ni poskusil preprečiti.

Posebno sodišče ZN poleg tega sodi odgovornim za genocid v času vladavine Rdečih Kmerov v Kambodži v letih 1975-1979, ko sta umrla dva milijona ljudi. Nekdanja voditelja krvavega režima sta bila zaradi zločinov proti človečnosti avgusta lani obsojena na dosmrtno ječo.

Mednarodno kazensko sodišče (ICC) je medtem od leta 2002 edino stalno neodvisno mednarodno sodišče, ki lahko sodi odgovornim za genocid kjerkoli na svetu. Med drugim je ICC izdal zaporni nalog za sudanskega predsednika Omarja al Baširja zaradi genocida, ki naj bi ga izvajal nad prebivalci regije Darfur.