Država mora postati (bolj) odgovoren lastnik podjetij, kar pomeni, da jih podpira pri njihovem razvoju. Če tega ne more narediti, mora zanje poiskati strateške (so)lastnike in jim omogočiti razvoj, je bilo večkrat slišati v zadnjem času. Cilj osnutka strategije, ki jo najprej premlevajo koalicijski partnerji, je tako upravljanje naložb in ne privatizacija.
Glede slednje se je javnost skupaj z različnimi sferami v zadnjem času začela deliti na dva pola. Podpisniki peticije proti privatizaciji, ki jo je doslej po podatkih spletne strani tednika Mladina podpisalo 12.800 ljudi, prihodnjo soboto pripravljajo javni shod proti razprodaji državnega premoženja.
Medtem krepijo aktivnosti tisti, ki so za privatizacijo in depolitizacijo gospodarstva in ki je nastala mesec dni po peticiji proti privatizaciji kot njen protipol. Peticijo za privatizacijo je v 12 dneh podpisalo 9927 ljudi, v obeh pa je med podpisniki najti najrazličnejše profile ljudi.
Vlada žogico umirja, saj je premier Miro Cerar v ponedeljek ob začetku januarske seje DZ izpostavil, da država postopek privatizacije 15 podjetij s seznama za prodajo mora nadaljevati, da pa nikakor ne sme popustiti, da bi prodaje potekale brezglavo in brez zelo jasnih kriterijev.
Ministrstvo za finance je medtem skupaj s predstavniki Slovenskega državnega holdinga (SDH), ki upravlja državno premoženje, pripravilo osnutek strategije upravljanja državnih naložb. Znotraj koalicije, nato opozicije in širše javnosti želijo uskladiti kriterije za razvrstitev podjetij, in to brez konkretnih imen in politizacije ter v končni fazi "banalizacije".
Minister za finance Dušan Mramor je pred dnevi povedal, da so v predlogu strategije določeni kriteriji za razvrstitev podjetij in način upravljanja z državnim premoženjem, zahtevan donos tega premoženja, načini in metode prodaje, pa tudi to, kako transparentna mora biti prodaja. Znano je že, da je eden ključnih ciljev podvojitev trenutnega donosa vseh kapitalskih naložb države v naslednjih treh letih.
Predlog osnutka tako opredeljuje cilje in kriterije z utežmi, na podlagi katerih se bo lahko zvrstilo 107 podjetij v državni lasti v posamezen tip naložbe in kako bo država z njimi upravljala. To se bo lahko zgodilo tudi na podlagi denimo tega, kakšne so finančne projekcije za posamezno družbo.
Strategija v osnovi sledi ciljem strategije pametne specializacije, slovenski industrijski politiki, resolucije o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011-2020, strategiji razvoja prometa in resolucije o nacionalnem energetskem programu, so pred dnevi povedali na ministrstvu.
Ker je država v zadnjem času postala popolna lastnica štirih delujočih bank, je pričakovati, da strategija opredeljuje tudi njihovo usodo. Ta pa je že znana, saj se je država s tem, ko jim je nudila državno pomoč pri Evropski komisiji zavezala, da bo banke v določenem časovnem roku delno ali v celoti prodala.
Slovenija se je zavezala k prodaji 15 podjetij. Prodaja teh teče približno dve leti, prodana so tri podjetja. Ostala so glede na to, da so že vedno v državni lasti in da država z njimi še upravlja, po pričakovanjih del strategije.
V SD denimo vztrajajo na tem, da bi bilo treba 'odpreti' seznam 15 podjetij za privatizacijo, ker se je stanje v Sloveniji od sprejema seznama v DZ spremenilo. Tako je že slišati, da se tudi glede njihove usode lahko še kaj spremeni, če bo za to obstajala volja.
Ko bodo kriteriji za razvrstitev družb znani, bodo posamezna podjetja padla v posamezno kategorijo. Glede na to, da se prodaje doslej niso zgodile čez noč, tudi za tista, ki bodo na seznamu opredeljena kot portfeljska, ne bodo tako zaplula v procese privatizacije. Bodo pa tudi za to opredeljeni jasni cilji in določeni transparentni postopki, je v ponedeljek zagotovil premier.
