V zdaj veljavni pravni ureditvi pravni položaj istospolnih partnerskih skupnosti ureja zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti iz leta 2005. Registrirano partnersko skupnost opredeljuje kot urejeno skupnost dveh žensk ali dveh moških, ki jo pred pristojnim organom registrirata tako, kot določa zakon.
Bodoča partnerja pred uradno osebo upravne enote podata po ustnem soglasju pisno izjavo, da želita registrirati partnersko skupnost. Nato se skupnost vpiše v register istospolnih skupnosti, ki ga vodi upravna enota, in ne v matični register kot matično dejstvo.
Zakon poleg registracije istospolne partnerske skupnosti partnerjema priznava tudi določene pravice in obveznosti predvsem na premoženjskopravnem področju.
Ureditev je želel nadgraditi družinski zakonik, ki je določal, da istospolni par lahko sklene partnersko, ne pa zakonske skupnosti. Skupaj ne moreta posvojiti otroka, lahko pa eden od njiju posvoji otroka drugega. Vendar je bil zakonik na referendumu, katerega pobudnica je bila Civilna iniciativa za družino in pravice otrok, 25. marca 2012 zavrnjen.
V ZL za izenačenje vseh pravic
Na obravnavo v državnem zboru zdaj čaka predlog novele zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki ga je v zakonodajni postopek vložila poslanska skupina Združene levice in ki istospolno skupnost v vseh elementih izenačuje z zakonsko zvezo. Ta je v predlogu določena kot življenjska skupnost dveh oseb, ki sta lahko istega ali različnega spola.
Predlog ZL - za razliko od predloga, ki ga je pripravilo ministrstvo - tudi pri vprašanju posvojitev ne dela razlike med istospolnimi in raznospolnimi pari.
Predlog zakona o partnerski skupnosti sledi ugotovitvam ustavnega sodišča
Predlog zakona o partnerski skupnosti, ki ga je pripravilo ministrstvo za delo, istospolno življenjsko skupnost določa kot zakonsko zvezo, ob pogojih iz zakona s področja družinskih razmerij pa tudi kot zunajzakonsko skupnost.
Nesklenjena partnerska skupnost ima pravne posledice tudi na tistih pravnih področjih, na katerih ima pravne posledice zunajzakonska skupnost, razen če zakon določa drugače. Če je odločitev o pravici ali obveznosti odvisna od vprašanja obstoja življenjske skupnosti, se o tem vprašanju odloči v postopku za ugotovitev te pravice ali obveznosti. S predlogom zakona pa se ne urejajo razmerja do tretjih oseb kot tudi ne do otrok.
Predlog ZL po mnenju zagovornikov pravic istospolnih prinaša večjo enakopravnost kot predlog ministrstva
Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v gradivu zapisalo, da predlog, ki so ga pripravili oni, sledi ugotovitvam ustavnega sodišča, da gre v primeru istospolne skupnosti in skupnosti med žensko in moškim v bistvenem za enake dejanske in pravne podlage življenjske skupnosti.
Medtem pa je sociolog Miha Lobnik iz društva Legebitra za STA ocenil, da predlog ZL prinaša večjo enakopravnost kot predlog ministrstva.
Ob vprašanju, ali je predlog ZL torej zanje bolj sprejemljiv od predloga ministrstva, pa je pojasnil, da se zagovorniki pravic istospolnih zavzemajo za enake pravice. "Zakonski predlog ministrstva ne prinaša enakih pravic, prinaša pa pomembne novosti in več pravic kot do zdaj," je dejal.
