c S
Slovenija v akcijskem načrtu opozorila SE na kompleksnost vprašanja varčevalcev 20.01.2015 15:47 Strasbourg, 20. januarja (STA) - V akcijskem načrtu za implementacijo sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Ališić je Slovenija zagotovila, da si bo prizadevala izvršiti sodbo v roku, ki ga je določilo sodišče, in na način, da bo ustrezno odpravljena kršitev človekovih pravic, opozorila pa je na kompleksnost zadeve.

Sodišče je v pilotni sodbi 16. julija lani Sloveniji naložilo, da mora v enem letu in pod nadzorom odbora ministrov SE sprejeti vse potrebne ukrepe, vključno s spremembami zakonodaje, za poplačilo varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke, ki še niso bili poplačani. Pri tem mora vzpostaviti podobno shemo poplačil, kakršna je veljala v Slovenji v začetku 90. let, ko je po teritorialnem načelu poplačala vse devizne varčevalce na svojem ozemlju.

Kot piše v akcijskem načrtu na petih straneh, ki ga je Slovenija v skladu z rokom Svetu Evrope predala v petek, Svet Evrope pa ga je danes objavil na svoji spletni strani, gre za "varčevalce, ki so imeli devizne vloge pred razpadom SFRJ v sarajevski in zagrebški podružnici LB, ki svojih vlog še niso dobili poplačanih bodisi delno ali v celoti s strani drugih držav naslednic SFRJ ali na kakršnikoli drugi podlagi in ki bodo svoje upravičenje uspeli dokazati v verifikacijskem postopku".

Po razpoložljivih podatkih znašajo neizplačane vloge skupaj z obrestmi po prvotnih obrestnih merah v obeh podružnicah na dan 31. decembra 1991 skupaj okoli 257 milijonov evrov, piše v akcijskem načrtu.

Slovenija v akcijskem načrtu izpostavlja, da gre za kompleksno zadevo, ker se tiče razpada države v težavnih razmerah pred več kot 20 leti in posebnega bančnega sistema bivše države, ki ni imel ustreznic v drugih državah.

Glede na zahtevnost pravnih in dejanskih vprašanj zadeve je bilo tako delo dveh delovnih skupin, ki ju je za pripravo akcijskega načrta avgusta ustanovila vlada, v prvih mesecih usmerjeno predvsem v ugotavljanje obsega obveznosti, ki izhajajo iz sodbe, ter možnih postopkov verifikacije.

V načrtu je tako Slovenija opredelila splošne ukrepe, ki jih namerava uvesti za implementacijo sodbe. Med njimi je oblikovanje mehanizma verifikacije zahtevkov, preko katerega bodo morali neizplačani devizni varčevalci dokazati upravičenost. Zaradi drugačnih dejanskih okoliščin pa bo morala sprejeti tudi nov zakon, predlog katerega namerava vložiti v parlamentarni postopek v drugem četrtletju letošnjega leta.

Slovenija je v akcijskem načrtu zagotovila, da si bo prizadevala za enako obravnavo deviznih varčevalcev v podružnicah LB v Sarajevu in Zagrebu s tistimi, ki so imeli devizne vloge v Sloveniji, tako glede vsebinskih kriterijev kot procesnih vprašanj v postopku verifikacije. Pri tem bo upoštevala preteklo prakso sodišča v Strasbourgu, finančno stanje v Sloveniji in dejstvi, da gospodarskih in finančnih razmer iz 90. let ter takratnih bančnih pogojev ni mogoče popolno preslikati v sedanjost ter da tako kot varčevalci tudi Slovenija z vloženimi sredstvi ni razpolagala.

Ob dejstvu, da omenjeni podružnici LB nista poslovali in imeli možnosti upravljati s svojim premoženjem, pa bo za obrestovanje vlog predlagala obrestno mero upoštevajoč vse relevantne pravne in dejanske okoliščine primera. Sistemska rešitev bo naravnana k enakopravni obravnavi varčevalcev zagrebške in sarajevske podružnice, ki jim od razpada nekdanje SFRJ ni bilo omogočeno razpolaganje z njihovimi deviznimi vlogami. Slovenija bo ob tem proučila preteklo prakso izvrševanja sodb sodišča, posebej v primerih, ki so navedeni v sodbi, še piše.

Glede vzpostavitve verifikacijskega postopka, pri čemer pričakuje približno 300.000 vlog, je kot poseben izziv pri izvršitvi sodbe izpostavila identificiranje upravičencev in verifikacijo zahtevkov.

Slovenija namreč zaradi nacionalizacije nekdanje podružnice LB v Sarajevu v začetku 90. let nima podatkov o izplačilih oziroma drugih spremembah stanja tamkajšnjih vlog v zadnjih 23 letih, prav tako ne o spremembah matičnih podatkov varčevalcev, dedovanjih ipd. Pri zbiranju vseh ustreznih podatkov, oblikovanju sheme in pri preverjanju obstoja upravičenih zahtevkov bo zato potrebna aktivna vloga držav naslednic, posebej Bosne in Hercegovine.

Ob tem dodaja, da naj bi bili po podatkih BiH približno trije odstotki vlog varčevalcev LB Sarajevo uporabljeni v privatizacijskem procesu, po podatkih, ki jih je pridobila Slovenija, pa naj bi jih bilo kar 14,4 odstotka (približno za 19 milijona evrov vlog).

Slovenija je še izpostavila, da ker se ugotovitve v sodbi opredeljujejo le do dolga v odnosu med banko in varčevalci, namerava pomembna vprašanja s področja nasledstva v skladu z mednarodno obveznostjo vseh naslednic po sporazumu o vprašanjih nasledstva reševati naprej. Kljub temu da se s sodbo ne strinja in da ji nalaga nesorazmerne finančne obremenitve glede na druge države naslednice, pa bo sodbo spoštovala in izvršila.

Akcijski načrt je sicer živ dokument, ki se bo dopolnjeval v dogovoru s SE do 16. julija letos, ko je v skladu s sodbo Slovenija zavezana sprejeti ukrepe, ki bodo omogočili izplačilo varčevalcev. Odbor namestnikov ministrov SE pa bo na sestankih marca in junija obravnaval implementacijo. Glede na kompleksnost vprašanja in ovire pri implementaciji, pa tudi glede na prakso po nekaterih podobnih sodbah sodišča v Strasbourgu, prvih izplačil letos še ne bo.