Odvetniška zbornica ustavnemu sodišču predlaga, naj zadevo obravnava absolutno prednostno. Predlaga tudi zadržanje zakona, da bi se tako po njihovem mnenju preprečilo škodljive posledice, ki bi nastale z izvajanjem zakona. Poslanci so novelo sprejeli na decembrski seji, ampak z dopolnilom, da se člen o odvetniški tarifi uveljavi šele z objavo nove tarife, ki jo je odvetniška zbornica sprejela septembra lani, v uradnem listu. Odvetniška tarifa je bila v uradnem listu objavljena v petek, veljati je začela dan zatem.
Da bo novela zakon o odvetništvu končala na ustavnem sodišču, ni presenetljivo, saj je bilo že v času sprejemanja slišati pomisleke o tem, da je novela v skladu z ustavo, odvetniška zbornica pa je vztrajala, da za predlagano in kasneje sprejeto omejitev tarif ni nikakršnih izračunov. Poudarjali so tudi, da so že pristali na kompromisno tarifo v višini 0,459 evra na odvetniško točko, ki je veljala leta 2003.
Na pravosodnem ministrstvu pa so v postopku sprejemanja novele poudarjali, da se bodo zaradi nove tarife, torej sprememb plačevanja odvetniških storitev, povečali proračunski izdatki v primerih, ko bodo odvetniki nekoga zastopali po uradni dolžnosti oziroma v okviru brezplačne pravne pomoči. Te stroške namreč krije država. Zato so predlagali polovično znižanje tarife.
Vendar je predsednik odvetniške zbornice Roman Završek, ki je za STA tudi potrdil, da so se obrnili na ustavno sodišče, danes spomnil, da se analiz in izračunov glede učinkov nižanja tarife ni naredilo. In če bi upoštevali vrednost točke na dan, ko se je tarifo uskladilo, ta zagotovo ne bi znašala 0,459 centa, ampak vsaj 0,7 evra, je prepričan. Zato si odvetniki, ki so pristali že na to znižanje, težko predstavljajo, naj sedaj pristanejo še na dodatno polovično znižanje, meni.
Glede javne objave seznama izbrisov iz imenika odvetnikov Završek pravi, da zbornica vodi seznam odvetnikov, ne pa seznama izbrisanih odvetnikov. V imenikih, ki so na njihovem portalu dostopni 24 ur na dan, se evidentirajo vse spremembe, takoj ko pride do njih, je dodal.
"Vse je javno, vsakdo lahko vsako minuto preveri, kdo je odvetnik in kdo ne, zato menimo, da je takšen ukrep nesorazmeren s cilji, ki jih zasleduje država," je povedal predsednik zbornice. Prepričan je, da je tak ukrep prehud poseg v osebnostne pravice izbrisanega, saj "enostavno pomeni še dodatno kazen, etiketiranje na nekih portalih kot izbrisanega odvetnika in več kot očitno stigmatizacijo".
Cilj države jim ni znan, transparentnost pa za Završka tukaj ne more biti opravičilo. Predsednik zbornice tudi meni, da je nalaganje stanovski organizaciji, naj vodi izbris nekoga, ki ni več odvetnik, in to javno objavi, najverjetneje unikum v Evropi.
Na ministrstvu za pravosodje so za STA spomnili, da se je ustavno sodišče do vprašanja določanja odvetniških tarif že opredelilo v odločbi iz leta 2009, ko je zavzelo stališče, da je treba ločiti položaj, ko odvetniki delujejo na trgu ter prosto iščejo stranke, od položaja, ko delujejo v sistemu brezplačne pravne pomoči ali zastopajo po uradni dolžnosti. V tem primeru ne opravljajo svobodne gospodarske dejavnosti, temveč opravljajo dolžnosti države ob plačilu iz državnih sredstev, zato to, da država na tem področju določa ceno odvetniških storitev, ni v neskladju z ustavo.
Na podlagi tega mnenja zato za ministrstvo ni sporno, da se cene odvetniških storitev določajo z zakonom, še posebej za tiste storitve, ki se v celoti plačujejo iz državnega proračuna in kjer je javni interes še posebej poudarjen. Opozorili so tudi, da je odvetniška zbornica sodelovala v zakonodajnem postopku. Oktobra lani sta tako na ministrstvu potekala dva sestanka s predstavniki zbornice, predlog zakona so zbornici v strokovno usklajevanje tudi poslali konec novembra. Nenazadnje pa je bila zbornica v pripravo novele vključena tudi prek številnih telefonskih razgovorov z vodstvom ministrstva za pravosodje, so še dodali.
Na ministrstvu so spomnili tudi, da se je zbornica lahko opredelila tudi v parlamentarnem postopku, saj se je njene predstavnike vabilo na sejo odbora za pravosodje, ki je obravnaval predlog zakona.
Znano je, da je na tem odboru besedni dvoboj med državno sekretarko na ministrstvu Tino Brecelj in Završkom trajal kar nekaj časa, tako da so morali poslanci opozoriti, da je čas za usklajevanje že minil in bi te zadeve morale biti že usklajene pred pošiljanjem novele v DZ, ter da so zdaj oni na vrsti za obravnavo zakona.
