Mediji so danes poročali, da so v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana so zaradi dogodka že odredili interni strokovni nadzor, zdravniku pa odredili začasni suspenz.
V današnji izjavi je strokovni direktor UKC Ljubljana Sergej Hojker pojasnil, da so za predsednika komisije, ki izvaja notranji nadzor, imenovali predstojnika Inštituta za sodno medicino Jožeta Balažica, torej strokovnjaka, ki ni zaposlen na UKC Ljubljana.
Hojkar je tako prepričan, da bo komisija "opravila svoje delo po svojih najboljših močeh in strokovno". Osnovno vprašanje komisije pa je, ali je bilo zdravljenje bolnika v zadnjem obdobju v skladu z etičnimi in moralnimi normami.
Če bodo dokazali, da je zdravnik res opravil nedovoljeno evtanazijo, potem "ne more ostati na UKC Ljubljana". A glede na to, da lahko sodni postopki trajajo tudi nekaj let, bo po Hojkarjevih besedah "UKC reagiral na podlagi izsledkov internega nadzora".
Hojker se ni pogovoril z omenjenim zdravnikom, pač pa se je z njim pogovoril strokovni direktor nevrološke klinike UKC Ljubljana David B. Vodušek. Ta je povedal, da ga je o sumu evtanazije obvestil vodja intenzivne nevrološke terapije tik pred prazniki. Vodjo je prosil za pisno poročilo, sam pa se je pogovoril z zdravnikom. Podrobnosti pogovora ni želel razkriti, tudi ni želel potrditi, da naj bi zdravnik sprva priznal, da je dal bolniku evtanazijo na željo svojcev.
Potrdil pa je, da je bil zdravnik v stiku s svojci bolnika. Narava zdravniškega dela je namreč takšna, da so tudi v stiku s svojci bolnikov, zlasti če je bolnik nezavesten. Omenjeni bolnik je po Voduškovih besedah umrl, ko je bil nezavesten, sicer pa je bil ocenjen kot paliativni bolnik.
Obdukcija na bolniku ni bila opravljena zaradi nesrečnega spleta okoliščin, je pojasnil Vodušek. Ko je izvedel, da obdukcija ni bila opravljena, pa je bilo po njegovih navedbah že prepozno.
Tudi policija na podlagi obvestila bolnišnice že preverja sume kaznivega dejanja iz poglavja kaznivih dejanj zoper življenje in telo, so za STA razložili na Policijski upravi Ljubljana. Besede evtanazija, ki po Slovarju slovenskega knjižnega jezika pomeni pospešitev smrti iz usmiljenja, slovenski kazenski zakonik namreč ne pozna. Tudi na ministrstvu za zdravje, kjer so za primer izvedeli iz medijev, opozarjajo, da je evtanazija oz. pomoč pri samomoru v Sloveniji prepovedana.
Na ministrstvu sicer menijo, da še prezgodaj, da bi sodili o tem, kaj se je v resnici zgodilo, in da je zato smiselno, da najprej svoje delo opravijo ustrezni organi in komisije.
Ob tem so spomnili, da pozna slovensko pravo institut upoštevanja vnaprej izražene volje, kjer ima bolnik pravico, da se upošteva njegova volja o tem, kakšne zdravstvene oskrbe ne dovoljuje, če bi se znašel v položaju, ko ne bi bil sposoben dati veljavne privolitve.
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je tudi poudarila, da gre pri evtanaziji za izjemno občutljivo temo, o kateri bi bilo treba razpravljati na širši ravni z vso potrebno občutljivostjo in spoštovanjem do človekovega življenja ter upoštevanjem njegove volje.
Zdravniška zbornica Slovenije primer spremlja in čaka na prve ugotovitve nadzora v UKC Ljubljana, pravi predsednik zbornice Andrej Možina. Opozoril je, da je domnevno vpleteni zdravnik zagotovo v stiski, ter dodal, da mu je zbornica ponudila pomoč. Z omenjenim zdravnikom sicer v zbornici niso govorili, so jih pa drugi zdravniki, ki so mu stopili v bran, obvestili, v kakšni stiski je.
Povedal je, da z vidika kazenske zakonodaje evtanazija ni dovoljena in se uradno preganja v skladu s 116. členom kazenskega zakonika, ki govori o umoru, s tem, da se odvzame življenje iz nizkotnih nagibov.
Dogajanje spremlja tudi tožilec zbornice, ki lahko v primeru ugotovljenih nepravilnosti oziroma ob zadostnih dokazih vloži obtožnico proti zdravniku. Zbornica lahko poleg tega izvede strokovni nadzor na pobudo ministrstva za zdravje, UKC, na svojo pobudo ali pobudo katere druge ustanove.
Eden od možnih ukrepov zoper zdravnika je tudi odvzem licence, a je o tem po besedah Možine še prezgodaj govoriti. Zbornica se sicer s sumom evtanazije še ni srečala, ima pa opravka z obratnimi primeri, ko svojci pravijo, da zdravniki predlogo mučijo umirajočega bolnika.
Komisija RS za medicinsko etiko evtanazije ne podpira. Namen zdravstva in medicine je namreč vzdrževanje življenja in pomoč pri tem ter lajšanje simptomov, ki so za bolnika neprijetni in v zadnji fazi življenja razmeroma pogosti, denimo bolečine in dušenje, so za STA povedali v komisiji. Po besedah predsednika komisije Božidarja Voljča menijo, da je s paliativnimi ukrepi mogoče na smrt bolnim ali umirajočim vedno ustrezno pomagati.
Komisija ima odklonilno stališče do evtanazije po Voljčevih besedah tudi zato, ker je v državah, kjer jo izvajajo, povsod prišlo do zlorab in poročila kažejo, da je obseg zlorab velik. Stališče komisije do evtanazije je po njegovih besedah takšno kot stališče evropskega združenja etičnih komisij.
Zato v komisiji ocenjujejo, da je treba razvijati paliativno medicino, bolnikom v zadnji fazi življenja pa nuditi vso potrebno podporo tako pri lajšanju simptomov kot pri psihološki podpori, če je ta potrebna. Poleg tega je treba paziti tudi na dostojanstvo umirajočega, ki mora imeti čisto okolje in etično sprejemljivo oskrbo, pravi Voljč.
Možina pa pravi, da po svetu ter tudi v Sloveniji potekajo razprave o spremembah zakonodaje na tem področju. Po njegovem mnenju so pri nas razprave morda premalo intenzivne, še posebej v luči razvoja tehnološke medicine. Pri tem je dodal, da so razmere v slovenskih bolnišnicah izjemno dramatične, saj se zdravniki intenzivisti srečujejo z zelo velikimi etičnimi težavami.
Voljč je sicer pojasnil, da je evtanazija zakonsko dovoljena le na Nizozemskem, v Luksemburgu in v Belgiji, v Švici pa je dovoljena pomoč pri samomoru.
