Na svojem zaslišanju pred imenovanjem vlade je Klemenčič poudaril, da področje pravosodja ne potrebuje nedomišljenih in nujno hitrih, temveč korenite reforme ter jasno in konsistentno vizijo razvoja, ki bo temeljila na resnih in strokovnih analizah.
A še pred koncem leta so poslanci sprejeli novelo zakona o odvetništvu in iz odvetniških vrst je bilo slišati številne kritike o hitenju ter pomanjkanju konkretnih analiz ter finančnih učinkov. Novela se je namreč obravnavala po nujnem postopku, čemur so nasprotovali tudi v opoziciji.
Prva zakonodajna sprememba Klemenčičevega mandata na pravosodnem ministrstvu omejuje na novo določeno odvetniško tarifo (ta trenutno še ne velja) pri zastopanju po uradni dolžnosti in pri brezplačni pravni pomoči, in sicer v višini 50 odstotkov tarife. Ministrstvo je vztrajalo, da njihovi izračuni kažejo, da bodo s tolikšno omejitvijo ostali na ravni stroškov, ki jih država za odvetnike v omenjenih primerih plačuje že zdaj.
Podobne očitke bo verjetno slišati tudi čez nekaj tednov, ko se bo po skrajšanem postopku v državnem zboru začela obravnava novele zakona o sodiščih, o sodniški službi, o državnem tožilstvu, o brezplačni pravni pomoči in o sodnem registru. Po pojasnilih ministrstva se v novele vključuje priporočila skupine držav za boj proti korupciji (Greco).
Sodniki in tožilci kmalu najbrž z etičnimi kodeksi
Novela zakona o sodniški službi zaostruje postopke in merila za izbiro sodnikov, z novelo zakona o sodiščih pa se Sodnemu svetu nalaga pripravo kodeksa sodniške etike. Predlagane spremembe po ministrovih besedah prinašajo optimizacijo delovanja mreže sodišč in dajejo predsednikom okrožnih sodišč pristojnost in odgovornost, da izenačijo obremenjenost sodnikov na okrožnih in okrajnih sodiščih.
Če bo sveženj sprejet - in glede na zaveze vlade Mira Cerarja glede krepitve pravne države in boju proti korupciji je pričakovati, da bo -, bo tudi Državnotožilski svet, kakor predvideva novela zakona o državnem tožilstvu, moral sprejeti kodeks državnotožilske etike. Omenjeni organ bo prav tako oblikoval komisijo za etiko in integriteto, ki bo sprejemala načelna mnenja glede spoštovanja kodeksa. S predlogom novele se predlaga tudi nekatere novosti na specializiranem tožilstvu, ki so po besedah Klemenčiča namenjeni zagotavljanju boljših pogojev za pregon gospodarskega kriminala in korupcije.
Znotraj specializiranega tožilstva se namreč vzpostavlja poseben oddelek za odvzem premoženja nezakonitega izvora in uvaja večjo fleksibilnost glede zastopanja na višjih sodiščih ter glede dodeljevanja tožilcev na to tožilstvo, ki se ukvarja z najbolj zapletenimi in obsežnimi kriminalnimi primeri.
Med rešitvami, ki jih ministrstvo predlaga v noveli o brezplačni pravni pomoči, so ukinitev prvega pravnega nasveta, poenostavitev prošnje za brezplačno pravno pomoč ter uskladitev kriterijev in postopka ugotavljanja materialnega položaja prosilca za brezplačno pravno pomoč s postopkom za ugotavljanje upravičenosti do drugih pravic iz javnih sredstev.
Ambiciozni načrt zakonodajnih sprememb
Tako gre že ta mesec v zakonodajni postopek predlog novele zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, sledilo mu bo še 14 drugih novel in pet povsem novih zakonov. Na ministrstvu priznavajo, da so si zadali ambiciozen načrt.
Če bo vlada zakone poslala v parlament, poslanci pa jih bodo potrdili, bomo na novo dobili zakon o hrambi in upravljanju začasno zavarovanega in odvzetega premoženja v kazenskem postopku in postopku odvzema premoženja nezakonitega izvora, zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi, zakon o regulatornih prekrških, zakon o sodnem svetu in zakon o mladoletnih prestopnikih. Prvi trije naj bi na vlado prišli spomladi oziroma zgodaj poleti, zadnji dva pa jeseni, izhaja iz normativnega programa dela ministrstva za leto 2015.
In čeprav se bo tožilska in sodniška zakonodaja očitno kmalu spremenila, ministrstvo že načrtuje nove spremembe zakonov o sodiščih, sodniški službi in državnem tožilstvu. Vsi trije zakoni bodo na vladi pozno jeseni, obravnavalo naj bi se jih po rednem postopku.
Predlogu novele zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki naj bi ga odboru vlade predložili do 20. januarja, naj bi že čez teden dni sledil še predlog novele zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z drugimi članicami EU. Že februarja naj bi na vrsto prišel še predlog sprememb kazenskega zakonika.
Do konca junija naj bi nato z ministrstva na vlado poslali še predloge novel zakonov o izvršbi in zavarovanju, o pravniškem državnem izpitu, o dedovanju, o sodnih taksah ter o pravdnem in o kazenskem postopku. Prav slednja bo ena največjih sprememb, saj bi z njo radi ukinili institut preiskovalnega sodnika. Spremembe zakona o pravdnem postopku in zakona o izvršbi pa bodo zasledovale spremembe v poslovnem okolju, so za STA pojasnili na ministrstvu.
Jeseni naj bi nato sledili še predlogi novel zakonov o državnem pravobranilstvu, o prekrških, o Slovenski varnostno-obveščevalni agenciji. Večino predlogov bodo poslanci obravnavali po rednem postopku.
Od odprave instituta preiskovalnega sodnika do enotnega sodnika prve stopnje
Ministrstvo gre v spremembe s ciljem krepitve učinkovitosti delovanja pravosodnih in nadzornih organov s poudarkom na zahtevnih oblikah gospodarske kriminalitete, odvzema nezakonite premoženjske koristi in večje učinkovitosti regulatornih prestopkov. Sem se prišteva tudi centralizacijo upravljanja z zaseženim in odvzetim premoženjem v preiskovalnih in sodnih postopkih ter vzpostavitev centraliziranega sodišča za regulatorne kaznovalne prestopke, ki jih vodijo neodvisni državni organi, kot so agencija za trg vrednostnih papirjev ali agencija za varstvo konkurence.
Očitno želi Klemenčič ukiniti sodno inšpekcijo, ki jo je prinesla novela zakona o sodiščih, sprejeta v času njegovega predhodnika Senka Pličaniča, ter namesto nje vzpostaviti nov nadzorni mehanizem nad pravosodno upravo. Krepitev transparentnosti delovanja pravosodja si želijo na ministrstvu uvesti s prvo obliko "pravosodnega Supervizorja".
Poleg tega želijo omejiti možnost zlorab institutov zdravniških in drugih opravičil pri zagotavljanju udeležbe strank v sodnih postopkih ter vzpostavitvi enotnega sodnika prve stopnje, kar naj bi prispevalo k bolj učinkovitemu delovanju pravosodne mreže. Spremembe bodo omogočile tudi možnost, da pro bono pravno svetovanje nudita civilna družba in lokalna samouprava. Prav tako na ministrstvu načrtujejo nadaljevanje projekta e-Pravosodje.
Za pravosodne proračunske uporabnike je sicer po razrezu odhodkov v izhodiščih proračuna za leto 2015, ki jih je pripravila Cerarjeva vlada, namenjenih 6,7 milijona evrov več kot pa v proračunu za 2015, sprejetem v prejšnjem sklicu DZ. Po razrezu - proračun naj bi vlada potrdila konec januarja - je predvidenih skoraj 179 milijonov evrov. Sodiščem naj bi šlo skoraj deset milijonov več, tožilstvu pa slaba dva milijona. Pravobranilstvu naj bi odvzeli dvesto tisočakov.
