Nezadovoljstvo z vplivom na vlado
Predstavnike delodajalcev in sindikatov je socialni dialog v letu 2014 razočaral. "V GZS smo predvidevali, da bo v zaostrenih gospodarskih razmerah socialni dialog omogočal, da se sporazumemo vsaj o nekaterih potrebnih sistemskih reformah ter ključnih rešitvah naše sedanjosti in prihodnosti, a na žalost ni bilo tako," je ocenila izvršna direktorica za socialni dialog pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Tatjana Čerin.
Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Jože Smole je bil še bolj kritičen, saj je menil, da je socialni dialog v zadnjih mesecih lanskega leta ob ignoriranju delodajalcev odpovedal.
O vplivu, ki so ga imeli na odločitve vlade, je podvomil tudi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič. Socialni dialog je bil po njegovih besedah težak predvsem pri vprašanjih, ki so v pristojnosti ministrstva za finance.
Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj je poudaril, da je tudi v letu 2014 v socialnem dialogu popuščala predvsem delavska stran.
Delodajalce razjezile obremenitve gospodarstva
Socialni partnerji so ob tem opozorili na sprožene konflikte in zamujene priložnosti. Čerinova je bila posebej ostra zaradi s strani vlade Mira Cerarja napovedanih dodatnih obremenitev gospodarstva, med njimi okoljskih dajatev.
"Občutek imamo, da se partnerji v dialogu, posebej vlada, ne zavedajo, da je le gospodarski razvoj zagotovilo za boljšo kakovost življenja ter višjo raven materialne in socialne varnosti," je izpostavila in spomnila, da je GZS iz tega razloga izstopila iz pogajanj o socialnem sporazumu in skupaj z nekaterimi sindikati pripravila protestni shod pred poslopjem vlade.
Kritična je bila še, ker bi lahko vlada Alenke Bratušek tudi v času, ko je vodila tekoče posle, nadaljevala pogajanja o poklicnih pokojninah in ureditvi področja študentskega dela.
Slednje je do konca pripravila Cerarjeva ekipa, a je to storila na način, ki je razjezil ZDS. Vlada je dogovor s študenti, s katerim je zvišala strošek dela za podjetja, sklenila mimo delodajalcev, je bil oster Smole.
Sindikati kritični do varčevalne politike
Semolič je bil medtem nezadovoljen z dialogom o privatizaciji, saj verjame, da bi bilo treba "razprodajo državnega premoženja" ustaviti. To so na protestih pred vladnim poslopjem zahtevali predstavniki vseh reprezentativnih sindikalnih central.
Predsednik ZSSS je izpostavil, da so bile obljube glavnih akterjev pred volitvami drugačne od njihovih sedanjih dejanj. Retorika, po kateri vladi več pomeni spoštovanje obljub Bruslju kot narodu, po njegovem mnenju kaže na primanjkljaj v demokraciji.
Predvsem pa ga skrbi, ker se je tudi Cerarjeva vlada odločila za politiko "ekstremnega varčevanja". Premalo se naredi pri proračunskih prihodkih, je zatrdil in ponovil, da ima Slovenija še veliko manevrskega prostora pri davku od dohodka pravnih oseb.
Podobno je razmišljal tudi Štrukelj, ki je med zamujenimi priložnostmi omenil še možnost hitrejšega dogovora vlade in sindikatov javnega sektorja o plačah. Kot je spomnil, bi bil lahko namreč sporazum s prejšnjo vlado podpisan že poleti, to pa bi prihranilo veliko razburjenja.
Glavni dosežek bi lahko bil socialni sporazum
Glavni dosežek lanskega socialnega dialoga bi medtem lahko bil socialni sporazum; sprejet naj bi bil januarja. Pogajanja so stekla že spomladi, a zaradi padca vlade Bratuškove propadla, znova pa so se pod Cerarjevo vlado začela novembra.
GZS je, kot omenjeno, usklajevanja kmalu zapustila, a se jim je pripravljena ob umiku obremenitev gospodarstva znova priključiti. V ZDS medtem še vztrajajo. Kot je dejal Smole, v sprejetje dokumenta vlagajo veliko naporov.
Semoliču se zdi spoznanje vlade, da je treba sprejeti socialni sporazum, dobro. "V preteklosti je bila tudi kakšna vlada, ki je izrazito podcenjevala pomen socialnega dialoga, ki se odraža v socialnem sporazumu," je dejal. Podpis sporazuma bi pomembno sporočilo, da je dogovor vendarle mogoč, predstavljal tudi po Štrukljevem mnenju.
Semolič ni Štrukelj sta sicer kot dosežek socialnega dialoga v letu 2014 izpostavila tudi dogovor o plačah javnih uslužbencev.
Kopač Mrakova: Zavedati se moramo družbene odgovornosti
In kaj si o socialnem dialogu misli ministrica za delo Anja Kopač Mrak? Kot je dejala, je zahteven zaradi različnih interesov, a sama ostaja optimistka.
Slabo voljo delodajalcev in sindikatov na nek način razume: "Tako, kot je v krizi politika, se tudi socialni partnerji soočajo z upadanjem članstva in to predstavlja pritisk nanje. Tu znotraj je manevrski prostor za sklepanje kompromisov ožji, kot je bil v času debelih krav. Zato je toliko pomembneje, da se vsi zavedamo širše družbene odgovornosti in ne gledamo samo na ozke parcialne interese, ampak da vidimo prihodnost Slovenije kot celote, saj lahko s spremembami, ki jih dogovorimo, zagotovimo večjo blaginjo vsem državljanom."
