c S
Sojenje Kordežu po odločitvi vrhovnega sodišča znova na prvo stopnjo 18.12.2014 08:30 Ljubljana, 17. decembra (STA) - Vrhovno sodišče je deloma ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti nekdanjega predsednika uprave Merkurja Bineta Kordeža in razveljavilo sodbo, s katero je bil zaradi zlorabe položaja pri preprodaji trgovskega centra Primskovo obsojen na šest let in pet mesecev zapora. Sojenje Kordežu je vrnilo na prvo stopnjo, medtem ko je soobtožene zavrnilo.

Vrhovno sodišče je ugotovilo, da zahteve za varstvo zakonitosti soobsojenih - nekdanje finančnice Merkurja Janje Krašovec, nekdanjega direktorja družbe Kograd Igem Ota Brgleza in pravne osebe Kograd Igem - niso utemeljene, zato jih je zavrnilo, je razvidno iz sodbe vrhovnega sodišča, ki jo je pridobila STA. Krašovčeva in Brglez bila sicer obsojena vsak na leto in pol zapora.

Specializirano državno tožilstvo, ki Kordeža preganja zaradi očitane zlorabe položaja pri preprodaji trgovskega centra Primskovo, odločitev vrhovnega sodišča, ki je sodbo Kordežu razveljavilo in zadevo poslalo v ponovno sojenje, spoštuje, a ne komentira. Prav tako za komentarje danes ni dosegljiv Kordež.

S preprodajo trgovskega centra Primskovo naj bi obsojeni Merkur oškodovali za nekaj več kot devet milijonov evrov. Merkur se je namreč odpovedal predkupni pravici za omenjeni trgovski center v korist Merfina, ki je s posojilom, ki ga je dobil od Merkurja, kupil trgovski center ter ga v roku nekaj dni prodal naprej koroškemu gradbenemu podjetju Kograd Igem.

Pol leta pozneje so nepremičnino prodali nazaj Merkurju, razlika v višini nekaj več kot devet milijonov evrov med prvo in zadnjo prodajno ceno pa je ostala Merfinu. Protipravno premoženjsko korist naj bi, kot je sklenilo prvostopenjsko sodišče, pridobili preko Merfina, ki so ga tudi lastniško obvladovali. Temu pa so obsojeni oporekali v pritožbah, ki so jim bile delno ugodene že v predhodnih postopkih na višjem sodišču.

Vprašanje protipravne premoženjske koristi, ki naj bi jo pridobil Kordež, je izpostavilo že višje sodišče, ki je lani kazen Kordežu zvišalo s pet let na šest let in pet mesecev zapora. Ni pa se strinjalo, da mora povrniti 2,37 milijona evrov protipravno pridobljene premoženjske koristi. Sodbo je vrnilo v ponovno odločanje, v njem pa je prvostopenjsko sodišče znova odločilo, da je nezakonito obogatel in da mora znesek vrniti.

Kot je zapisano v sodbi vrhovnega sodišča, je sodišče prve stopnje dejstvo, da si je obsojeni Kordež s kaznivim dejanjem pridobil protipravno premoženjsko korist v višini 2,36 milijona evrov, upoštevalo kot oteževalno okoliščino pri odmeri kazni, "čeprav po drugi strani iz razlogov sodbe izhaja, da protipravna premoženjska korist, ki naj bi jo pridobil obsojenec, sploh ni bila ugotovljena".

Takšna ugotovljena "absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka pa že sama po sebi terja obvezno razveljavitev izpodbijane pravnomočne sodbe", poudarja vrhovno sodišče.

Po oceni vrhovnega sodišča bi bilo mogoče protipravno premoženjsko korist, ki naj bi jo pridobil Kordež, ugotoviti le z vrednotenjem družbe Merfin. Z zavrnitvijo predloga za postavitev izvedenca ekonomske stroke, ki bi izračunal obstoj in višino premoženjske koristi, pa je bila Kordežu kršena pravica do izvajanja dokazov v njegovo korist.

Po mnenju vrhovnega sodišča pa ni mogoče pritrditi Brglezu, da v dejanju, ki se mu očita, niso podani znaki kaznivega dejanja pomoči pri zlorabi položaja. Za to se namreč šteje tudi, če nekdo storilcu kaznivega dejanja da na razpolago sredstva, da bo dejanje storjeno.

Brglez je nudil pomoč pri izvršitvi kaznivega dejanja, ko je kot direktor družbe Kograd Igem dal družbo na razpolago kot sredstvo za verižno preprodajo trgovskega centra Primskovo, z namenom, da se prikrije neposredna povezava med Merfinom in Merkurjem, čeprav je vedel, da gre za nezakonito oškodovanje Merkurja, so izpostavili v sodbi.

Zagovornik Krašovčeve je prvostopenjskemu sodišču očital zlorabo procesna pravice, ker da je na novo odprlo glavno obravnavo izključno zato, da je tožilec lahko spremenil obtožnico. Očitki so bili tako povezani tudi z domnevnim kršenjem zakona o kazenskem postopku, ki določa izvedbo zakonitega postopka ter enakopravnosti strank.

Vrhovno sodišče meni, da gre za utemeljena opozorila zagovornika, saj se je dokazovanje že zaključilo, a se je na naslednjem naroku ponovno odprlo glavno obravnavo in jo nadaljevalo z dokazovanjem, da je tožilec takoj zatem v spis vložil spremembo obtožnice. Vendar pa zgolj iz razloga, da sodišče na ponovno odprti glavni obravnavni ni izvedlo nobenega dokaza, še ni mogoče sklepati, da je sodišče ravnalo v nasprotju z zakonom o kazenskem postopku.

Odločitev vrhovnega sodišča prihaja več kot leto dni od vložitve zahteve za varstvo zakonitosti. Zagovorniki so zahteve vložili septembra lani, senat, ki so ga poleg predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše sestavljali še Marko Šorli, Maja Tratnik, Barbara Zobec in Vesna Žalik, je o zahtevah odločil pred dobrim mesecem dni, 13. novembra.

Kordež je v zaporu na Dobu prestal leto in tri mesece od dosojene zaporne kazni, nato pa je bil konec letošnjega oktobra izpuščen, saj je vrhovno sodišče v obravnavi njegove zahteve za varstvo zakonitosti ocenilo, da so podani razlogi za prekinitev prestajanja zaporne kazni.