Po rezultatih indeksa zaznave korupcije, ki jih je Transparency International (TI) Slovenija predstavila pred nekaj dnevi, se je Slovenija med 175 državami uvrstila na 39. mesto. Tokrat je Slovenija dosegla 58 (lani 57) točk v razponu med nič in sto, pri čemer nič pomeni visoko koruptivnost države, stotica pa "zelo čisto".
Na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) so ob današnjem mednarodnem dnevu boja proti korupciji glede omenjenih rezultatov vnovič opozorili, da razlogov za veselje še ni, komisija namreč tega napredka pri svojem delu še ni ugotovila. Resne pobude politike za omejevanje in preprečevanje sistemske korupcije po njihovih navedbah tudi ni bilo, prav tako pa je na vseh ravneh še vedno prisotno kronično neprevzemanje odgovornosti za svoja ravnanja - od politike in javnega sektorja do gospodarstva.
Vseeno v komisiji ocenjujejo, da premiki na bolje so, in izpostavljajo, da so nekateri organi - državni zbor in državni svet - že začeli s pripravo kodeksov etike. Po njihovih navedbah ključni dejavnik v boju proti korupciji in krepitvi ter vzpostavljanju zaupanja je in še vedno ostaja osebna integriteta.
Prvi korak, ki ga mora po njihovih navedbah narediti vsaka družba, je spoznanje, da je korupcija resničen problem, ki se pojavlja v številnih oblikah. Kot ocenjujejo, je prvi korak slovenska družba že naredila, sledijo naslednji, usmerjeni v preprečevanje korupcije.
V TI Slovenia so ob današnjem mednarodnem dnevu boja proti korupciji predstavili novo spletno orodje kdovpliva.si, ki državljanom omogoča podrobnejši vpogled v lobistične stike, o katerih so poročali lobiranci. V njem so razvidne tudi transakcije med podjetji, kjer so lobisti zakoniti zastopniki, in to od leta 2011. "S tem smo preiskovalnim novinarjem in širši javnosti olajšali delo in jim omogočili lažji vpogled in analizo o stanju lobističnih stikov pri nas," je v sporočilu za javnost zapisala predsednica TI Slovenia Simona Habič.
Po njenih besedah so iz platforme razvidne tudi sive cone, saj mnogo funkcionarjev in javnih uslužbencev kljub zakonski obveznosti še vedno ne poroča o lobističnih stikih, kar se kaže skozi nizko gostoto povezav. Temeljni izziv pa še vedno predstavlja strojna neberljivost javno dostopnih podatkov, kar močno otežuje obdelavo.
Obdelavo in analizo podatkov onemogoča tudi toga zakonodaja. Pri objavi podatkov so morali za zdaj prikriti imena lobistov, saj so po mnenju informacijskega pooblaščenca ta nejavna. V TI Slovenia pa menijo, da javni interes v primeru lobiranja prevlada nad pravico do zasebnosti oziroma varstva osebnih podatkov lobistov, saj gre za udejstvovanje pri javnih politikah.
Ob mednarodnem dnevu se je za nadaljevanje boja proti korupciji zavzela tudi Evropska komisija. Kot je opozoril evropski komisar za migracije in notranje zadeve Dimitris Avramopoulos, korupcija spodkopava javno zaupanje in škoduje kredibilnosti EU, gospodarstvu pa vsako leto povzroči za okoli 120 milijard evrov škode. Dolžnost komisije je, da nadaljuje z bojem proti temu pojavu, je prepričan Avramopoulos.
Komisar ugotavlja, da je učinkovitost protikorupcijskih politikih različna po posameznih državah članicah EU. V komisiji so prepričani, da je treba na področju preprečevanja in kaznovanja korupcije storiti več. Tako bo komisija po njegovih napovedih države članice EU nagovarjala k nadaljnjim korakom, saj sta transparentnost in dobro upravljanje stebra naših demokratičnih vrednot in bistvo "evropskega projekta".
Deveti december je za mednarodni dan boja proti korupciji razglasila Generalna skupščina Združenih narodov. Na današnji dan leta 2003 so v Meridi v Mehiki podpisali konvencijo Združenih narodov proti korupciji, ki je pravno zavezujoč instrument za boj proti korupciji. Konvencija je v veljavo stopila leta 2005, Slovenija je k njej pristopila leta 2008.
