c S
Razkorak med politiko in kriminološko stroko po oceni Petrovca še vedno velik 04.12.2014 08:16 Ljubljana, 03. decembra (STA) - Na pravni fakulteti bodo drevi s slovesnostjo zaznamovali 60-letnico inštituta za kriminologijo, ki deluje pod okriljem omenjene fakultete. Dragan Petrovec z inštituta je ob tej priložnosti za STA zatrdil, da jim idej za raziskovanje tudi v prihodnje ne bo zmanjkalo. Opozoril je, da je razkorak med politiko in kriminološko stroko še vedno velik.

Inštitut za kriminologijo je na primer že v prejšnjem desetletju pripravljal spremembe kazenskega sistema v Sloveniji, a s svojimi idejami ni uspel. Ravno tedaj se je namreč "v tajnosti" izoblikoval povsem nov kazenski zakonik, ki "je marsikaj postavil na glavo", je pojasnil Petrovec.

Kazni so po njegovi oceni previsoke, med njimi je tudi dosmrtni zapor. V le petih letih se je zaporniška populacija pri nas podvojila, je navedel Petrovec. Ti trendi po njegovih besedah kažejo na "popolno neobčutljivost politike na strokovna dognanja in na podrejanje populističnim vzorcem všečnosti javnemu mnenju".

S pretežno strogimi kaznimi namreč po besedah Petrovca še nikomur ni uspelo izpolniti obljub o zmanjšanju kriminalitete. "Kar učinkuje preventivno, nikakor ni stroga kazen, zagotovo pa je dosledno kaznovanje ... In spoznanje, da kazni ne moreš uiti," je pojasnil.

Med aktualnimi vprašanji, s katerimi se sodobna kriminologija ukvarja v zadnjem času, je Petrovec izpostavil tudi kaznovalne trende nasploh. Ti imajo včasih bolj oprijemljivo podlago, drugič manj, večinoma pa so neutemeljeni. Kot primer je navedel protiteroristične predpise, ki nam po njegovi oceni "močno omejujejo temeljne človekove pravice".

Prav tako kriminologe v zadnjem desetletju zaposluje problematika izgube socialne države. Iz delitve na zelo premožne in zelo revne namreč po besedah Petrovca izhaja velik del delikventnega obnašanja. Je pa priznal, da se v Sloveniji tega za zdaj ne vidi, saj število najhujših nasilnih kaznivih dejanj v zadnjih 10 letih izrazito pada.

Podobo, da je kriminalnih dejanj vedno več, tako Petrovec pripisuje vplivu medijev. "Vse se vrti samo okoli posamičnih dogodkov v okviru senzacionalizma, zato navadni, nepoučeni bralci dobijo tak vtis," je povedal. Kot je poudaril, pa je statistika namreč jasna in je povsem nasprotna od tega vtisa.

Iz trenutnih raziskovalnih projektov inštituta je zaznati, da je med temi tudi vprašanje nadzora, ki ga imajo represivni organi v odnosu do pravice do zasebnosti osumljencev. Kot je pojasnil Petrovec, se se načelo učinkovitosti na tem področju vselej spopada z načelom zakonitosti. Država bi morala po njegovem prepričanju glede poseganja v zasebnost imeti zelo stroga in omejena pooblastila.

Vendarle pa je razgaljanje zasebnosti po besedah Petrovca tudi past modernih tehnologij. Na spletu namreč mnogi ljudje razkrivajo podatke, za katere niti ne vedo, na kakšen način jih je mogoče zlorabiti.

Petrovec je ob tem spregovoril tudi o prihodnosti njihovega inštituta in izrazil željo, da bi mladi raziskovalci, ki doktorirajo pri njih, našli zaposlitev. Prav tako pa bi si Petrovec želel, da bi se besede nekaterih ekonomistov, da Slovenija ni v tako zelo katastrofalnem položaju, poznale tudi na področju kriminologije, "da ne bi bili iz leta v leto zaskrbljeni, kako se bomo preživljali".