c S
S prenovljenim zakonom o bančništvu spremembe na področju kapitala in nadzora 27.11.2014 08:05 Ljubljana, 26. novembra (STA) - Vlada bo v četrtek obravnavala osnutek prenovljenega zakona o bančništvu. Ta v slovenski pravni red vnaša nova evropska pravila o nadzoru, obvladovanju tveganj in strožjih kapitalskih zahtevah. Poleg tega za prehodno obdobje uvaja tudi nekatera določila za sanacijo in reševanje bank, prinaša pa še nekatera nova pravila glede bančnih nadzornikov.

Zakaj prenova zakona?

Glavni cilj prenove zakona, o katerem so danes spregovorili na Banki Slovenije, je prenos v zadnjih letih sprejete zakonodaje EU na področju kapitalskih zahtev, nadzora in upravljanja bank. Direktivo, ki v evropski pravni red med drugim vnaša nove kapitalske standarde Basel III, bi morala Slovenija v nacionalno zakonodajo prenesti že do 1. januarja letos, tako da precej zamuja.

Prenovljeni zakon bo v slovensko zakonodajo vnesel tudi ostala evropska pravila, ki so potrebna za izvajanje enotnega mehanizma nadzora v evrskem območju, pri katerem za banke veljajo skupna pravila, del nadzorniških pristojnosti pa se prenaša na Evropsko centralno banko (ECB).

V zakon se z evropske ravni prevaja tudi del direktive o sanaciji in reševanju bank, in to predvsem njen preventivni del. Rok za prenos te direktive je sicer 1. januar prihodnje leto, tako da je že predviden nov poseben zakon, ki bo urejal prenehanje bank, postopke in ukrepe reševanja ter sistem jamstva za vloge pri bankah. Za obdobje do takrat pa prenovljeni zakon nadgrajuje nekatera določila obstoječega.

Strožje kapitalske zahteve

Na področju kapitalskih zahtev se uvajajo štiri vrste kapitalskih blažilnikov - varovalni kapitalski blažilnik, proticiklični kapitalski blažilnik, blažilnik sistemskih tveganj ter blažilnik za globalno sistemsko pomembno banko in za drugo sistemsko pomembno banko.

Novi baselski standardi sicer uvajajo zahtevo po minimalnem kapitalskem količniku najbolj kakovostnega delniškega kapitala v višini osem odstotkov tveganju prilagojene aktive.

Povrh tega pa naj bi vse banke v okviru varovalnega kapitalskega količnika, ki bo veljal za vse banke, dodale še dodatni najbolj kakovostni kapital v višini do 2,5 odstotka tveganju prilagojene aktive. Če tega standarda ne bodo dosegle, bodo omejene pri delitvi dobička in izplačilu variabilnega dela prejemkov.

Proticiklični blažilnik je namenjen omejevanju pretirane kreditne rasti in se bo izračunaval skozi razmerje med kreditno in gospodarsko rastjo. Blažilnik lahko spet doseže do 2,5 odstotka, njegov cilj pa je, da se doseže samoomejitev bank pri kreditni rasti.

Blažilnik sistemskih tveganj je namenjen obvladovanju tveganj v celotnem sistemu ali delu sistema, dosegel pa bo lahko do pet odstotkov. Blažilnik za globalno sistemsko pomembne in druge sistemsko pomembne ustanove pa bo lahko dosegel do dva odstotka.

Te nove kapitalske zahteve se bodo začele uporabljati s 1. januarjem 2016. Do leta 2019 bo potem veljal prehodni režim. V vsakem primeru pa so že zdaj veljavna pravila, kjer na podlagi ocene tveganj regulator in banka določita, koliko dodatnega kapitala potrebuje.

Sklada za reševanje bank in jamstvo za vloge

Na področju sanacije in reševanja bank bo zakon predpisal sklad za reševanje bank, ki ga trenutno v Sloveniji še nimamo. Predlaga se oblikovanje sklada, kjer so prispevki bank v sklad opredeljeni kot kapitalske naložbe, ne kot odhodek banke. Upravljala ga bo Banka Slovenije, vlagal bo lahko v varna in likvidna sredstva, sredstva pa ne bodo smela služiti za pokrivanje preteklih izgub bank, ki se bodo znašle v težavah.

Sklad se bo po 10 letih predvidoma razgradil, višina njegovih sredstev pa je predvidena pri 2,3 odstotka skupnih zajamčenih vlog v državi. Njegova finančna teža bi na podlagi današnjih podatkov znašala okoli 350 milijonov evrov, kar pomeni, da za reševanje kakšne od velikih bank to ni dovolj. A skupaj s pravili vključitve upnikov v reševanje bank naj bi to vseeno zmanjšalo pritisk na davkoplačevalska sredstva za reševanje

V prihodnje se bo v okviru drugega stebra t.i. bančne unije vzpostavil tudi evropski sklad za reševanje bank, tako da bo potem treba prilagoditi sistem in zagotoviti sobivanje obeh skladov. A ker bodo postopki za pridobitev sredstev iz evropskega sklada zapleteni, sredstev pa ne bo dovolj za kritične primere, se članice območja evra že nagibajo k ustanavljanju dodatnih nacionalnih skladov.

Zakon bo med drugim prinesel tudi vnaprej financirani sklad za jamstva. Trenutni sistem v Sloveniji temelji na jamstvu bank, da bodo v primeru stečaja zagotovile sredstva v skupni višini 2,2 odstotka zajamčenih vlog. Nova ureditev predvideva enkratne, nepovratne prispevke, po novem pa bo treba vsaj 0,8 odstotka zajamčenih vlog zagotoviti s predhodnim vplačilom.

Šlo bo za postopno prelivanje sedanjih likvidnih sredstev, ki jih imajo banke za primer potrebe po unovčenju jamstva. Banke bodo tako 10 let vplačevale letne prispevke. Sredstva bodo namenjena za premostitev pri izplačilu imetnikov zajamčenih vlog pri stečaju banke v obdobju do unovčenja stečajne mase.

Strožji pogoji za nadzornike

Poleg teh rešitev bo zakon prinesel tudi nekatere druge spremembe. Zakon tako vnaša nekatera določila obstoječih evropskih smernic za presojanje primernosti članov uprave in nadzornih svetov.

Poleg strožjih kriterijev bo zakon določil tudi predhodno dovoljenje Banke Slovenije za člane nadzornih svetov, ki ga bodo morali imeti že kandidati za nadzornike na skupščinah. Trenutno se namreč primernost nadzornikov ugotavlja po tem, ko že začnejo delati.

Pričakuje se, da bo s tem predhodnim pogojem postopek izbire za banke bolj zapleten in bo pripeljal do bolj kakovostnih kandidatov.

Predvidevajo se še nove komisije nadzornih svetov, npr. za tveganja in za imenovanja, oblikovanje in objava politik za izbor in imenovanje kandidatov za člane uprav in nadzornih svetov.

Jasno se bo zapisala tudi odgovornost uprave in nadzornega sveta za upravljanje s tveganji in politiko prejemkov, predvideva se še posebna služba za upravljanje s tveganji z neposrednim dostopom do nadzornikov.

Zakon bo poleg tega glede na osnutek prinesel že določila o razmejitvi nadzorniških pristojnosti med Banko Slovenije in ECB, predvidena so določila glede ravnanja z zaupnimi podatki in pogoji za razkritje zaupnih informacij. Te se bo lahko razkrilo samo točno navedenim organom in osebam, med katerimi pa bo tudi DZ. Vendar pa samo za potrebe nadzora nad delovanjem Banke Slovenije in ob spoštovanju pravil glede zaupnih informacij.

Vzpostavila se bosta še sistem za anonimno prijavo kršitev pri Banki Slovenije in javna objava informacij o izrečenih nadzorniških ukrepih na spletnih straneh Banke Slovenije, predvideni pa so tudi ukrepi zgodnjega posredovanja.

Banka Slovenije bo lahko banki za kršitev zakona izrekla globo v višini do dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo zakona, oziroma 10 odstotkov skupnega letnega neto prometa. članu uprave ali nadzornega sveta pa bo lahko izrekla globo največ do višine petih milijonov evrov ali dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo.