To je za Šrota že druga zaporna kazen; na Dobu namreč že prestaja skoraj šestletno zaporno kazen v primeru Istrabenz. Enotna kazen za Šrota tako znaša devet let in devet mesecev zapora.
Nekdanjega direktorja Infond Holdinga Matjaža Rutarja je sodišče zaradi pomoči pri zlorabi položaja obsodilo na dve leti in šest mesecev zapora, družba Atka-Prima pa je odgovorna za zlorabo položaja, zato mora plačati 50.000 evrov denarne kazni. Sodišče je medtem nekdanjo Šrotovo svetovalko Vesno Rosenfeld zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo obtožbe o pomoči pri zlorabi položaja.
Šrot je kot prvi mož Pivovarne Laško in predsednik nadzornih svetov Pivovarne Union in Radenske v letih 2008 in 2009 izpeljal menedžerski prevzem Pivovarne Laško. Pozneje so družbe znotraj skupine, domnevno po njegovih navodilih, sklepale posojilne pogodbe s Šrotom povezanima družbama Infond Holding in Center Naložbe, vendar posojila nikoli niso bila poplačana v celoti. Ta sredstva so šla za poplačilo prevzema pivovarne.
Predsednica sodnega senata Vladislava Lunder je ob izreku kazni poudarila, da je Infond Holding nakup delnic Pivovarne Laško realiziral s sredstvi prevzete družbe in njenih odvisnih družb, kar predstavlja nedovoljeno finančno asistenco. Šrot je predstavnikom posojilodajalcev zatrjeval, da gre za sredstva, namenjena tekočemu poslovanju, čeprav temu ni bilo tako.
Po oceni sodišča je tožilstvu v sojenju uspelo dokazati, da je Šrot zlorabil svoj položaj kot direktor družbe Atke-Prima in tudi kot predsednik uprave Pivovarne Laško, ne pa tudi kot član nadzornih svetov odvisnih družb. Prav tako je po oceni senata tožilcu uspelo dokazati namen obsojenih Šrota in Rutarja. Šrot sicer ni sam sklepal pogodb, vendar je na "generalen način" odredil pomoč in nadziral, ali se njegove odredbe izpolnjujejo s sklenitvijo poslov.
Sodišče pa je oprostilo nekdanjo Šrotovo svetovalko Rosenfeldovo, za katero ni imelo dovolj dokazov, da bi vedela za finančno stanje Infonda Holdinga in bi se tako lahko zavedala, da s pomočjo družbi sodeluje pri izvrševanju kaznivega dejanja Šrota.
Tožilec Jože Kozina se na sodbo Šrotu in soobtoženim ne bo pritožil. Kot je dejal, je namen sodbe dosežen. "Razumem sporočilo te sodbe, da v Sloveniji živi še dva milijona ljudi, ki bi radi živeli od sadu svojega dela, ne pa pokrivali luknje moralnega hazarda posameznikov," je dejal Kozina.
Prepričan je, da bo ob "vrhunskem vodenju postopka zapisana vrhunska sodba, ki pa bo tarča teženj, da bi jo spodkopali. Ne samo obsojeni, tudi tisti, ki zdaj vedo, da se na tak način ne da prevzeti gospodarskih družb," je poudaril Kozina in izrazil prepričanje, da bo sodba deležna izpodbijanja kot malokatera doslej.
Po mnenju Kozine je sicer Šrota pri njegovih dejanjih spodbujala tudi politika, saj je veljal za ikono nacionalnega interesa. "Strinjam se, da je tudi politika kriva, zato je dobil Šrot sorazmerno nizko kazen," je zatrdil tožilec.
Odvetnik Pivovarne Laško Valter Bogataj je s sodbo zadovoljen. "Sodba zgolj potrjuje, da so bile vse naše navedbe, tudi v odškodninskih postopkih, v celoti utemeljene. Kar se premoženjsko pravnih zahtevkov tiče, pa moramo počakati na pravnomočnost sodbe, nato se bomo odločali o nadaljnjih korakih," je dejal Bogataj.
Ocenil je, da obstajajo realne možnosti, da se škoda, ki je bila storjena Pivovarni Laško, v civilno-pravnih postopkih povrne. "V civilno-pravnih postopkih imamo začasne odredbe, imamo zavarovanje, tako da bo del škode zagotovo povrnjen," je zatrdil. Ni pa želel napovedovati, kolikšen del škode bo povrnjen; dejal je le, da gre za precejšen del.
Šrotov zagovornik Blaž Kovačič Mlinar je medtem napovedal, da se bodo borili naprej. Vložili bodo pritožbo in šli bodo do konca, saj da se bo nekoč izkazalo, da imajo prav.
Po njegovem mnenju je sodnica zelo plastično povedala, da je v prejšnjem obdobju sistem podpiral način menedžerskih prevzemov, kot je bil izveden v tej zadevi. V poznejšem obdobju pa se je ta politika popolnoma spremenila. Kot je dejal, gre zdaj zgolj za državno represijo nad istim posameznikom, ki ga je nekoč isti sistem poslal med višave, "sedaj pa se ga je vrglo v blato in so zoper njega možna vsa sredstva". To po njegovem mnenju kaže zgolj na brutalnost našega kazenskopravnega sistema.
A, kot se je izrazil v boksarskem žargonu, "je to zgolj prva runda". V primeru Istrabenz, ki je že pravnomočen, so vložili zahtevo za varstvo zakonitosti, je še povedal.
Obtoženi sodbe niso komentirali, le zakonita zastopnica družbe Atka-Prima, preko katere je Šrot obvladoval laško pivovarno, Anica Aužner Šrot je zatrdila, da Atka-Prima in njen soprog nista imela nobene premoženjske koristi. Zagovornik družbe Atka-Prima Marko Bošnjak pa je po izreku sodbe že napovedal pritožbo.
Dejal je, da so pričakovali podrobnejšo pravno analizo dokumentov, slišali pa le malo. "Vsekakor se bomo pritožili, pričakujemo in upamo pa, da bo drugostopenjsko sodišče vendarle upoštevalo tisto, kar je temeljno z vidika načela zakonitosti, torej da je kaznivo samo tisto dejanje, ki je kot takšno določeno v kazenskem zakoniku," je še dodal.
Veliko bolj zadovoljen pa je bil zagovornik oproščene Rosenfeldove, odvetnik Emil Zakonjšek. "Sodišče je sledilo našim razlogom. Žalostno pa je, da je šele po toliko letih prišlo do tega, da smo zadevo razčistili," je dejal.
