c S
Ustavno sodišče se glede novele zakona o bančništvu obrača na Sodišče EU 18.11.2014 07:45 Ljubljana, 17. novembra (STA) - Ustavno sodišče se bo v postopku ustavne presoje zakona o bančništvu in novele omenjenega zakona, ki je bila ena od podlag za razlastitev imetnikov podrejenih obveznic in delnic podržavljenih bank, z več vprašanji obrnilo na Sodišče EU v Luksemburgu. Do odločitve Sodišča EU bo ustavno sodišče postopek za oceno ustavnosti prekinilo.

Sklep ustavnega sodišča z dne 6. novembra navaja, da je sodišče v postopku ocene ustavnosti zakona o bančništvu in novele tega zakona sklenilo, da se Sodišču EU v predhodno odločanje predloži več vprašanj. Ta se nanašajo na veljavnost in razlago sporočila Evropske komisije o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru finančne krize od 1. avgusta 2013 in na razlago direktive Evropskega parlamenta in Sveta EU z dne 4. aprila 2001 o reorganizaciji in prenehanju kreditnih institucij.

Pri odločanju o ustavnosti navedenih zakonskih določb se je namreč ustavnemu sodišču zastavil dvom o pravni naravi sporočila o bančništvu, o mejah pristojnosti komisije ter o skladnosti sporočila o bančništvu z načelom upravičenih pričakovanj in s pravico do zasebne lastnine, ki jo zagotavlja listina EU o temeljnih pravicah. Prav tako se ustavno sodišče sprašuje o skladnosti sporočila o bančništvu z direktivo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 ter o pravilni razlagi sporočila in prej omenjene direktive iz leta 2001.

Ustavno sodišče je še sklenilo, da se postopek za oceno ustavnosti zakona in novele prekine do odločitve Sodišča EU.

Sodišče je na seji 6. novembra začelo obravnavo zahtev za ustavno presojo novele zakona o bančništvu. O začasnem zadržanju izvajanja te novele so odločali decembra lani in predlog zavrnili. Menili so namreč, da bi lahko zadržanje pomenilo hudo nestabilnost finančnega sistema, kar pretehta nad morebitnimi škodljivimi posledicami za pobudnike. Država je po tem izpeljala razlastitve v nato podržavljenih bankah.

Pobude za presoje skladnosti novele z ustavo so med drugim vložili Vseslovensko združenje malih delničarjev, društvo Mali delničarji Slovenije, varuh človekovih pravic in državni svet, potem ko je nanjo izglasoval odložilni veto, a jo je DZ ob vnovičnem glasovanju še enkrat izglasoval.

Pobudniki menijo, da je novela dovolila nesorazmeren retroaktiven poseg v pravice in da predstavlja resno kršitev več členov ustave. Medtem Banka Slovenije, ministrstvo za finance in takratna oblast njen sprejem zagovarjajo s stališčem, da je država lahko banke v skladu z evropskimi pravili rešila šele, ko so bili pri njihovi sanaciji s svojim premoženjem vključeni obstoječi lastniki in imetniki podrejenih obveznic.