Po Klemenčičevih besedah se je treba zoperstaviti skrajni politizaciji prava, ki širi prepričanje, da so eni bolj enaki kot drugi, a je tudi poudaril, da je prav pravo tisto, ki je namenjeno zaščiti šibkejšega, "a tega vedno ne opravi najbolje".
Kot je dejal, se je treba zavedati, da je v družbi pravne države "točno toliko, kolikor ljudje občutijo in sprejemajo". "V tem trenutku je šibkost prava kot imunskega sistema družbe in pravosodne politike v Sloveniji, ki vzpostavlja ta sistem, evidentna. Temu ni mogoče ubežati," je dodal.
Po njegovem slovenski pravosodni politiki primanjkuje jasne notranje politike razvoja, slovenski pravni sistem pa je treba v določenih delih vzpostaviti na nove temelje.
Zato je napovedal nadaljevanje razvijanja sistema preglednosti dela v pravosodju in sprožitev iniciative za ustanovitev konference nosilcev pravosodnega sistema, ki naj bi predstavljala reden in trajen forum za iskanje rešitev pri organizaciji pravosodne uprave.
Masleša je ocenil, da sodstvo v trenutnih razmerah dobro deluje, pri čemer pa se tudi zaveda in priznava svoje slabosti. "Natančno vemo, kam želimo priti in kako to storiti. Da smo na pravi poti, govorijo naši dosežki," je dejal.
S tako dolgimi pozitivnimi koraki pa po njegovem v prihodnje ne bodo mogli nadaljevati, če bo prišlo do pomembnega kadrovskega reza v številu sodnega osebja in zaposlenim za določen čas zaposlitev ne bo podaljšana. Sodstvo po njegovih besedah ne prenaša naglih sprememb in potrebuje stabilno poslovno okolje.
Ocenil je, da se z "izkrivljeno selektivno redukcijo stvarnosti sodstvo vztrajno prikazuje kot nedelujoče, neučinkovito in nekompetentno". "Priča smo številnim poskusom ustvarjanja navidezne resničnosti, ki temelji na različnih podtikanjih, lažeh, izmišljotinah in insinuacijah, z jasnim namenom spodbijanja avtoritete in obračunavanja s sodstvom," je opozoril. A je napovedal, da bo sodstvo do takih poskusov ohranilo distanco in zadržan pristop.
Zavrnil je tudi navedbe, da sodstvo ni dojemljivo za kritiko: "Sodniki smo dojemljivi za kritiko našega dela, če ta temelji na dejstvih in nam s tem postavlja ogledalo. Taka kritika, ki je nujen korektiv, je zaželena in nujna. Zavračamo pa kritikastrski pristop, ki ne zasleduje izboljšanja delovanja sodstva, ampak se izčrpa že na ravni spodjedanja njegovega ugleda."
Na slovesnosti so nocoj podelili priznanja za delo na področju pravosodja. Nagrado za življenjsko delo je prejelo sedem nekdanjih in sedanjih vrhovnih in višjih sodnikov, med njimi upokojeni vrhovni sodnik Bojan Dolenc in vrhovni sodnik Franc Testen.
Medaljo za življenjsko delo so prejeli tudi nekdanja in zdajšnja uslužbenka ministrstva za pravosodje, tri javne uslužbenke na državnih tožilstvih ter državni tožilec v pokoju Jožef Valetič.
Podelili so tudi medalje za izjemne delovne uspehe ali prizadevanja ter za uspešno končane izjemno zahtevne projekte na področju pravosodja. Medalje za to so prejele dve okrožni in ena višja sodnica.
Slovesnosti se je udeležilo veliko vidnih predstavnikov v slovenskem pravosodju, je pa svojo odsotnost opravičil vodja kazenskega oddelka na vrhovnem sodišču Marko Šorli, ki je bil v preteklosti kritičen do Masleše.
V času slovesnosti je pred pravosodno stavbo potekal tudi vsakodnevni protest Odbora 2014, na katerem je okoli 300 udeležencev opozorilo, da zaupanje ljudi v sodstvo upada in da sodišča svojih odločitev ne sprejemajo neodvisno in objektivno.
Dan pravosodja je slovensko pravosodje prvič obeležilo pred sedmimi leti na predlog takratnega ministra za pravosodje Lovra Šturma in takratnega predsednika vrhovnega sodišča Franca Testena.
