c S
Odbor za pravosodje zavrnil predlog priporočil SDS za izboljšanje stanja v sodstvu 05.11.2014 08:04 Ljubljana, 04. novembra (STA) - Odbor DZ za pravosodje je danes obravnaval predlog priporočil SDS v zvezi s stanjem na področju sodstva in ga zavrnil. V razpravi so predvsem opozicijski poslanci opozarjali na slabo in prepočasno delo sodišč, medtem ko so predstavniki sodstva temu oporekali.

Poslanci SDS so predlagali, da bi DZ z omenjenim priporočilom ugotovil, da stanje na področju sodstva ni dobro, zato bi Sodni svet med drugim pozval, naj objektivno ocenjujejo delo sodnikov in sodišč ter predlaga ukrepe za izboljšanje stanja v sodstvu. Vladi, ministrstvu za pravosodje in vrhovnemu sodišču bi tudi predlagal, naj pripravijo zakonske rešitve za zagotovitev večje preglednosti v sodstvu in za zagotovitev njegove večje učinkovitosti.

Kot je za STA pojasnil član odbora Branko Grims (SDS), zavrnitev na odboru pomeni, da bo DZ sicer o priporočilu opravil razpravo, ne bo pa glasoval o nobenih sklepih.

V uvodu skoraj peturne razprave je Vinko Gorenak (SDS) v imenu predlagateljev ocenil, da težko najdemo kakšno mednarodno inštitucijo, ki se ne bi obregnila ob slovensko pravosodje. V SDS neodvisnost sodstva po besedah Gorenaka spoštujejo, saj se zavedajo, da brez tega ni normalne države, opozarjajo pa "na realnosti, ki v tej državi so in za sodnike niso nič kaj prijetne".

Slovenski pravosodni sistem je po oceni Gorenaka zaprt, slabo odziven in slabo nadziran, na kar po njegovih besedah kažejo tudi ugotovitve nekaterih tujih inštitucij in raziskav.

Zaveza, ki sta ji junija lani podpisala sodstvo in vlada, je po oceni Gorenaka izpolnila le vlada, ne pa tudi sodstvo. "Število sodnega osebja se je v enem letu povečalo več, kot bi se lahko, medtem ko se število sodnikov ni znižalo na raven, ki je bila dogovorjena. Sodstvo je tako denar vzelo, ni pa izpolnilo svojih obveznosti," je ocenil.

Seje odbora so se udeležili tudi predstavniki vlade in pravosodja, takšnim navedbam pa so večinoma nasprotovali. Nekateri so tudi opozarjali, da so raziskave, s katerimi kritiki sodstva dokazujejo njegovo slabo delo, metodološko vprašljive.

Državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje Tina Brecelj je ocenila, da težave na nekaterih področjih v pravosodju so, vendar se zadeve premikajo in gredo na bolje: "Zato ni mogoče reči, da je v sodstvu vse slabo oziroma da premiki niso bili narejeni."

Po njenem mnenju tudi ne drži, da vlada meni, da sodstvo ni uresničilo obljub iz zaveze. Po njenih podatki se namreč število sodnega osebja ni zvišalo nad mejo, ki je bila dogovorjena, število sodnikov pa se je tudi precej približalo dani zavezi.

Podpredsednica Sodnega sveta Mateja Končina Peternel je zavrnila očitke, da v slovenskem sodstvu sodijo ljudi iz nekdanjega režima. To ne drži, saj je okoli polovica trenutno delujočih sodnikov diplomirala po slovenski osamosvojitvi, je povedala.

Zanikala je navedbe, da sodstvo ne zna kaznovati slabih sodnikov. Sodni svet delo sodnikov ocenjuje vsaka tri leta, v zadnjih treh letih pa je sodniška funkcija prenehala 10 sodnikom, je povedala.

V splošni razpravi so večinoma sodelovali poslanci opozicije in bili do sodstva kritični.

"Danes nas predstavniki pravosodja prepričujejo, da je na področju pravosodja vse v najlepšem redu, da nekaj pomanjkljivosti je, da pa se zadeve izboljšujejo, a moje osebno mnenje je, da temu ni tako," je opozorila Anja Bah Žibert (SDS).

Po oceni Jerneja Vrtovca (NSi) nekatere raziskave kažejo, da je zaupanje v sodstvo nizko, kar pomeni, da je nekaj očitno narobe. Po mnenju poslanca je zato prav, da smo samokritični, saj se lahko sistem le tako izboljša.

Jasna Murgel (SMC) pa je napovedala, da priporočil ne bo podprla, ker so nepotrebna in neustrezna in temeljijo na nepoznavanju pravosodja.

Odbor je sicer danes za obravnavo na plenarnem zasedanju DZ pripravil novelo zakona o kazenskem postopku.

Novelo je v DZ vložila vlada, Slovenija pa jo mora po besedah Brecljeve sprejeti čim prej, saj mora z njo implementirati direktivo EU o pravici do tolmačenja in prevajanja v kazenskem postopku in direktivo o pravici do obveščenosti o kazenskem postopku.