V sporočilu po seji vlade med drugim navajajo, da rezultati merjenja javnega mnenja, ki je bilo objavljeno 7. oktobra letos, kažejo, da število državljanov, ki zaupajo v sodstvo, narašča. Samo v letošnjem letu se je število anektiranih, ki ne zaupajo v sodstvo, zmanjšalo za 19 odstotkov.
Pri tem dodajajo, da število sodnikov po aktualnih podatkih upada, saj je imela Slovenija 1. junija letos le 46,5 sodnika na 100.000 prebivalcev, v letu 2010 pa jih je bilo 49,9. Ob tem pa podatki sodne statistike kažejo, da se je čas reševanja pravdnih zadev na okrajnih sodiščih skrajšal na 12,2 meseca, na okrožnih sodiščih pa na 14 mesecev.
V primerjavi z letom 2012 se je nekoliko podaljšal le povprečni dejanski čas reševanja delovnih in socialnih sporov, kjer je razlog v povečanem pripadu zadev, ki je v veliki meri posledica preteklih vladnih interventnih ukrepov, trende na področju sodstva še povzema vlada.
Kljub pozitivnim trendom pa se vlada zaveda, da so za izboljšanje delovanja sodstva potrebne še nadaljnje izboljšave. Predvsem je po njeni oceni izrazita potreba po proaktivnem komuniciranju sodstva, objavi poročil sodišč o doseganju ciljev na prioritetnih področjih delovanja ter objavi predvidenih časovnih okvirjev rešitve določene vrste zadeve na posameznem sodišču.
Meni tudi, da je pri tem zelo pomembna tudi vloga vrhovnega sodišča, predvsem ko gre za zagotavljanje procesne pravičnosti in oblikovanja enotne sodne prakse.
Sicer pa vlada opozarja tudi, v katerih primerih je sodnik v skladu z zakonom lahko razrešen, in izpostavlja, da zgolj dejstvo, da je bila sodba razveljavljena, četudi s strani ustavnega sodišča, nikakor ne more upravičevati tako radikalnega posega v položaj sodnika. Tudi za presojo kakovosti sodnikovega dela po mnenju vlade zakon o sodniški službi vsebuje dovolj mehanizmov.
Glede pristojnosti sodnega sveta pa ob tem ugotavlja, da so se te z leti in spremembami zakonodaje vedno le krepile, žal pa je mogoče ugotoviti, da jih sodni svet ne uporablja v zadostni meri.
Ministrstvo se je v preteklosti že večkrat obrnilo na sodni svet kot tisti organ, ki naj bi skrbel za kakovost dela sodišč, in jih seznanil z zadevami, v katerih bi bilo ukrepanje sodnega sveta najmanj zaželeno, če ne pričakovano.
Sodni svet pa po podatkih ministrstva tudi še ni podal zahteve za pregled poslovanja po 73. členu zakona o sodiščih ali predloga za službeni nadzor sodnikovega dela po 79. b členu zakona o sodniški službi.
