c S
Ponavljanje priporočil varuhinje človekovih pravic po mnenju članov komisije DZ nesprejemljivo 29.10.2014 13:42 Ljubljana, 29. oktobra (STA) - Komisija DZ za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti je danes obravnavala poročilo varuhinje človekovih pravic za leto 2013. Tako kot varuhinja Vlasta Nussdorfer so tudi člani komisije poudarili, da je nesprejemljivo, da se morajo priporočila varuhinje iz leta v leto ponavljati.

Kot je dejala Nussdorferjeva, opaža veliko sovražnega govora in nestrpnosti, veliko pozornosti namenja ranljivim skupinam, kot so invalidi, otroci, starostniki in osebe s posebnimi potrebami. Glede poprave krivic je med drugim dejala, da je treba dokončno urediti pietetni pokop žrtev. Poziva tudi k spremembam delovnopravne zakonodaje in zagotavljanju enakega dostopa do zdravstva za vse.

Varuhinja med drugim opozarja na dokaj pogosto rokohitrsko spreminjanje zakonodaje. "Ko zakon pade na ustavnem sodišču, je za mnoge že prepozno," je dejala. Pri varuhu po njenih besedah vsa leta opozarjajo tudi na predolge pravne postopke, tudi predolge roke reševanja pritožb na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ob tem je izpostavila potrebo po širši dostopnosti brezplačne pravne pomoči.

Kot pravi Darko Stare s pravosodnega ministrstva, so po mnenju vlade priporočila utemeljena in predstavljajo dragocen vir pri iskanju rešitev za izboljšanje stanja na področju varovanja človekovih pravic. Nekaterih priporočil po njegovih besedah ni bilo mogoče uresničiti zaradi materialnega stanja.

"Človekove pravice na morejo čakati dvoodstotno rast BDP," je v zvezi s tem poudaril Matjaž Hanžek (ZL). Ob tem pojasnjuje, da lahko v tej državi rešujemo banke z milijardami evrov, istočasno pa ne moremo nekaj deset tisoč evrov nameniti za varovanje človekovih pravic. Hanžek, sicer nekdanji varuh človekovih pravic, je opozoril, da se priporočila varuha že več let ponavljajo, vlada pa vedno odgovarja, da smo na dobri poti k spremembam.

Da ne bi smelo priti do vsakoletnega ponavljanja priporočil varuhinje, je poudaril tudi Mitja Horvat (SMC). "Dovolj je bilo teh praks, čas je da spremenimo svoje ravnanje," meni.

Tudi po mnenju Simone Kustec Lipicer (SMC) mora DZ odgovorno opraviti svojo nalogo, povezano s sprejemanjem in spremljanjem zakonodaje s področja človekovih pravic. Kot pravi, je stanje varovanja človekovih pravic visoko alarmantno, gre za vseprisoten in vseobsežen fenomen, saj skoraj ni vsebinskega področja javnega življenja, kjer ne bi beležili kršitev. Teh kršitev je po njenih besedah vedno več na področju socialnih vsebin in to pri tistih ciljnih skupinah, ki so že same po sebi najbolj ranljive.

Eva Irgl (SDS) je poleg problema sodnih zaostankov in zaporskega osebja opozorila tudi na kršitve s področja delovnih razmerij, katerih število narašča. Po njenem mnenju gre med drugim za pereče probleme plačilne nediscipline in šikaniranja na delovnem mestu.

Po mnenju Vinka Gorenaka (SDS) bi morala varuhinja v poročilu večjo pozornost v poročilu nameniti odgovornosti dela sodišč, jasno stališče pa bi morala zavzeti tudi do vprašanj povojnih pobojev in materialnih oškodovancev druge svetovne vojne.

Andreja Katič (SD) pa je med drugim kot nesprejemljivo označila to, da Slovenija še ni ratificirala dveh mednarodnih dokumentov s področja varovanja človekovih pravic, in sicer o preprečevanju nasilja nad ženskami in v družini ter o postopku sporočanja kršitev otrokovih pravic.

Člani komisije so poleg priporočil varuhinje, ki jih bodo obravnavali na seji DZ, sprejeli tudi nekaj priporočil na predlog poslanske skupine SDS. Med njimi so priporočilo DZ vladi, da zagotovi pieteten pokop žrtev vojnih in povojnih pobojev še pred postavitvijo spominskega obeležja, in tri priporočila s področja otrokovih pravic, ki so povezana s preživninami, njihovimi izterjavami in zlorabami otrokovih osebnih podatkov.