Premier Miro Cerar je po seji vlade povedal, da se je vlada za ukrepe dogovorila soglasno in da so se koalicijski partnerji odrekli marsičemu, da bodo lahko izpolnili vse zahtevne kriterije za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja.
S tem po njegovih besedah gradijo "pozitivno zgodbo, ki jo Slovenija potrebuje". Tako bodo namreč omogočili gospodarsko rast in s tem zaposlovanje, pa tudi uresničitev številnih razvojnih projektov. Aktivnosti vlade in posameznih ministrstev na tem področju bodo predstavili v prihodnjih dneh in tednih, je dodal.
Predsednik SD Dejan Židan je poudaril, da z ukrepi za leto 2015 ne posegajo v socialne pravice, kot so otroški dodatki, pravice brezposelnih, štipendije in podobno. Kot je dodal, na te pravice ne gledajo le kot na pomoč ljudem, ki jim je težko, ampak tudi kot vložek na potrošnjo na osebni ravni. Po njegovih navedbah tako za socialne transferje ostaja približno enako sredstev kot letos, in sicer 1,3 milijarde evrov.
DeSUS je pristal na to, da se za regres upokojencev zagotovi dodatnih 19 milijonov evrov, in ne 40 milijonov, kot je bilo predvideno s koalicijskim sporazumom. Kot je povedal prvak DeSUS Karl Erjavec, se glede na položaj in finančni okvir, ki ga moramo doseči, zavedajo, da je bilo treba popuščati. Pričakujejo, da se bodo sredstva, ki so se jim odrekli, namenjala zlasti za mlade in nova delovna mesta in da bodo prispevala k gospodarski rasti.
Minister za finance Dušan Mramor je dejal, da so usmerjeni v dva cilja: s spremenjeno strukturo izdatkov spodbuditi gospodarsko rast in hkrati doseči ciljni primanjkljaj pod tremi odstotki bruto domačega proizvoda (BDP).
Tako bodo v strukturi izdatkov povečali deleže investicijskih odhodkov in transferjev za investicije ter izdatkov za blago in storitve, ki imajo glede na izračune ministrstva daleč največji učinek na rast BDP.
Za investicije bo po ministrovih besedah v letu 2015 namenjenih 1,5 milijarde evrov. O tem, kaj financirati, bo odločala posebna operativna skupina.
Na prihodkovni strani je predvidenih dodatnih 108 milijonov evrov priliva. Predvideno je zmanjšanje obsega oprostitev pri okoljski dajatvi zaradi emisij CO2 (30 milijonov evrov), večja učinkovitost pri pobiranju javnih dajatev (24 milijonov evrov), zvišanje davka na zavarovalne posle, ohranitev četrtega dohodninskega razreda (16 milijonov evrov), zvišanje davka na finančne storitve (13 milijonov evrov) ter uvedba trošarine za sladkor in nekatere druge dodatke v pijačah (osem milijonov evrov).
Na odhodkovni strani pa vlada načrtuje za 607 milijonov evrov prihranka. Med drugim je predvideno nadaljevanje omejitev pri stroških dela v javnem sektorju. Vlada je sicer danes sprejela tudi izhodiščni predlog za pogajanja s sindikati javnega sektorja. Izhodišča vključujejo tudi predloge za sistemsko upravljanje in zmanjševanje stroškov poslovanja javnega sektorja. Vladni in sindikalni pogajalci se bodo prvič sestali v četrtek ob 14. uri.
Med ukrepi na odhodkovni strani so še večja učinkovitost pri javnih naročilih (80 milijonov evrov), znižanje povprečnine za občine (68 milijonov evrov), uvedba polnega plačila prispevkov za študentsko delo (58 milijonov evrov), nadomestitev nepovratnih subvencij v povratna sredstva (27 milijonov evrov) in spremembe pri sofinanciranju investicijski projektov občin (23 milijonov evrov).
Omenjenih 715 milijonov evrov (608 milijonov na odhodkovni in 108 milijonov na prihodkovni strani) dodatnega učinka v proračunu naj bi zadostovalo za doseganje ciljnega primanjkljaja v višini 2,8 odstotka BDP. Ministrstvo je sprva predvidevalo, da bo za doseganje cilja potrebnih dodatnih 854 milijonov evrov.
Razlika se nanaša na drugačno računovodenje evropskih prihodkov in odhodkov. Slovenija je namreč priliv iz sredstev EU kot prihodek obračunala šele po denarnem toku, medtem ko se po metodologiji ESA šteje, da prihodki EU nastanejo, ko se zahtevek za povračilo prizna, je pojasnil minister.
Vlada se, kot je pojasnila, s sprejetimi ukrepi za proračun 2015 tudi odziva na opozorila Evropske komisije glede osnutka proračunskega načrta, ki ga je predložila komisiji prejšnjo sredo.
Evropska komisija je v procesu ocenjevanja proračunskih načrtov držav območja evra začela tehnična posvetovanja z nekaterimi problematičnimi članicami, med katerimi je po neuradnih informacijah tudi Slovenija. V Bruslju vsebinskih vprašanj uradno ne komentirajo, poudarjajo pa, da ta posvetovanja ne prejudicirajo, da bo mnenje negativno.
V skladu s pravili lahko komisija v primeru resnih kršitev evropskih proračunskih pravil članico v dveh tednih po prejetju njenega osnutka pozove k reviziji, pri čemer jo mora v enem tednu opozoriti na to možnost in sprožiti tehnična posvetovanja. Ta rok se je iztekel v sredo.,
Britanski časnik Financial Times je v torek poročal o tem, da so države, za katere komisija ugotavlja tveganje resnih proračunskih kršitev, Francija, Italija, Avstrija, Malta in tudi Slovenija.
Komisija Slovenijo po neuradnih informacijah opozarja predvsem na nezadosten fiskalni napor. To sporočilo naj bi bili predstavniki komisije jasno posredovali tudi v okviru nedavne misije, ki je ocenjevala proračunsko in reformno ukrepanje v Sloveniji.
Vlada je sprejela tudi izhodišča za nov socialni sporazum, ki jih bo poslala socialnim partnerjem. Cerar je socialne partnerje pozval, naj konstruktivno sodelujejo pri iskanju rešitev za normalizacijo stanja in za večjo gospodarsko rast.
