Po več tednih zaslišanj komisarskih kandidatov ter usklajevanj in kupčkanj med političnimi skupinami je tako nova komisija zdaj končno potrjena. Svoj petletni mandat bo lahko nastopila 1. novembra, kot je bilo načrtovano.
Zanjo so, kot so napovedali, glasovali v obeh največjih političnih skupinah, Evropski ljudski stranki (EPP) ter socialisti in demokrati (S&D), ter manjši liberalci (Alde). Proti so bili Zeleni, združena levica ter evroskeptiki in skrajna desnica, vzdržani so bili konservativci (ECR).
"Vesel sem izida današnjega glasovanja," je na novinarski konferenci takoj po potrditvi njegove ekipe dejal nekdanji luksemburški premier in obljubil, da bo z delom začel "še nocoj".
Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz ga je spomnil, da bo morala komisija sedaj izpolniti dane obljube in če bo to storila, bo imela parlament na svoji strani.
Oba sta izpostavila, da so letošnje evropske volitve in oblikovanje nove komisije po njih v temeljih spremenile odnose med institucijami EU. Ti bodo poslej tudi ostali drugačni, poti nazaj ni.
Nova komisija je namreč prva, ki je bila oblikovana v skladu z lizbonsko pogodbo, Juncker pa prvi predsednik komisije, ki ga je na položaj predlagala EPP kot zmagovalka volitev.
Nova evropska komisarka za promet Violeta Bulc je v izjavi za slovenske novinarje v Strasbourgu po potrditvi ekipe, katere del je, poudarila, da je pred njimi velika odgovornost, vendar pa so načrti, ki jih ima nova komisija, zelo vznemirljivi.
Verjame, da lahko predvsem z izjemno dinamično investicijsko politiko dajo nov zagon evropskemu gospodarstvu. Resor prometa bo tu igral pomembno vlogo, a Bulčeva se s samozavestjo podaja na to pot in verjame, da bodo z ekipo naredili največ, kar lahko.
Na kratko je danes za slovenske novinarje o Bulčevi prvič po njeni potrditvi v pristojnem odboru Evropskega parlamenta spregovoril tudi Juncker. Kot je dejal, ga je impresionirala s svojim znanjem in načinom, kako se loteva problemov. Misli, da bo odlična komisarka.
V nagovoru poslancem pred glasovanjem je sicer Juncker ponovil obljube, ki jih je izrekel že julija ob predstavitvi programa dela prihodnje komisije v Evropskem parlamentu - o komisiji kot političnem telesu, ki bo delovalo usklajeno, reševalo strateška vprašanja in spoštovalo načelo subsidiarnosti.
Vztraja pri napovedanem 300 milijard evrov težkem investicijskem program in se ne bo pustil odvrniti od njega, predstavil ga bo še pred božičem, saj Evropa za rast nujno potrebuje ciljne investicije.
Obenem je obljubil večji poudarek na socialnih vprašanjih. "V evrskem območju imata le še dve državi bonitetno oceno AAA," je spomnil. Te ocene so pomembne, a za Evropo si želi tudi socialno oceno AAA.
Napovedal je fleksibilno uresničevanje pravil pakta za stabilnost in rast, ki pa se ne bodo spreminjala, je zatrdil.
Glede spornega mehanizma za reševanje sporov med državami in investitorji (ISDS) je zatrdil, da ne bo pristal, da bi tajna sodišča omejevala pristojnosti nacionalnih. Glede širitve EU pa je ponovil, da bi bilo nerealistično zavajanje, če bi napovedovali nove članice v prihodnjih petih letih.
Glavni novosti v komisarski ekipi, ki so ju prinesli zadnji dnevi, sta Bulčeva in Slovak Maroš Šefčovič, novi podpredsednik komisije za energetsko unijo. Poleg tega je Juncker danes pred glasovanjem napovedal še nekaj sprememb v porazdelitvi resorjev v komisiji.
Kot je zatrdil, je namreč temeljito spremljal vseh 29 zaslišanj in pozorno prisluhnil stališčem poslancev ter prišel do določenih zaključkov.
Madžaru Tiborju Navracsicsu je odvzel del pristojnosti za državljanstvo in mu poleg izobraževanja, kulture in mladih dodal področje športa. Prvemu podpredsedniku komisije Fransu Timmermansu je zaupal še skrb za trajnostni razvoj.
Nadzor nad zdravili in farmacevtskimi izdelki je vrnil v roke komisarja za zdravje in vendarle ne bo del resorja za notranji trg, industrijo in podjetništvo, v slednjega pa po novem prehaja področje vesolja, ki naj bi bilo po prvotnih načrtih v resorju s prometom.
Izjave predstavnikov političnih skupin pred glasovanjem so bile pričakovane. Vodja poslancev EPP Manfred Weber je Junckerju sporočil, naj ostane, kakršen je, saj ga imajo takšnega radi.
Vodja poslancev S&D Gianni Pittella je malo manj navdušeno dejal, da ga bodo podprli, saj "potrebujete nas, a tudi mi potrebujemo vas".
Združena levica je nasprotno sporočila, da komisije ne more podpreti, saj zahtevajo resnične spremembe, to pa je le kompromis med najmočnejšimi in pooseblja dosedanje neoliberalne politike. Preveč nezadovoljni s končno ekipo, da bi ji lahko izrekli podporo, so bili na koncu tudi Zeleni.
Kot vedno je bil zelo oster Britanec Nigel Farage, vodja evroskeptične Evrope svobode in neposredne demokracije (EFDD). Komisijo zavračajo, ker je "v samem temelju nedemokratična", na srečo pa je za Britance to tako ali tako zadnja komisija, saj jih čez pet let ne bo več v EU, je dejal.
Evropski poslanci iz Slovenije so po potrditvi izrazili zadovoljstvo, da bo nova Evropska komisija začela delati 1. novembra, kot je bilo načrtovano. Kot so poudarili v odzivih za STA, pa ekipo Junckerja čakajo zahtevni izzivi.
Medtem ko so vsi ostali komisijo podprli, se je Igor Šoltes (Verjamem/Zeleni) glasovanja vzdržal. Kot je pojasnil, namreč ni mogel mimo argumentov svoje poslanske skupine, predvsem zmanjšanih ciljev glede razvoja zelene tehnologije ter politik na področju trajnostnega razvoja, okolja in podnebja.
