Iz poročila državnega pravobranilstva je razvidno, da se je število socialnopravnih in delovnopravnih zadev lani povečalo za 216 odstotkov oz. za 325 odstotkov, če s preteklim letom primerjamo zgolj podatke o novih delovnopravnih zadevah.
Velik porast zadev je državno pravobranilstvo znova zaznalo tudi na področju postopkov zaradi insolventnosti in postopkov prisilnega prenehanja, saj je prejelo skoraj 40 odstotkov več zadev kot leta 2012.
Tratar se je ob tem zavzel za usmeritev v preventivo. Aktivnosti bi bilo po njegovih besedah treba usmeriti v zajezitev zadev že pri nastanku spornih razmerij.
Po njegovi oceni bi bilo nelogično spreminjati kadrovsko sestavo pravobranilstva ali celo zmanjševati število zaposlenih. Že sedaj je namreč institucija kadrovsko podhranjena, saj niso zasedena vsa sistematizirana delovna mesta. V splošnem pa Tratar delo pravobranilstva v lanskem letu ocenjuje kot uspešno.
Državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje Tina Brecelj je potrdila, da bo ena njihovih prioritetnih usmeritev preventivna dejavnost, prizadevali si bodo tudi za ukrepe za še učinkovitejše delovanje pravobranilstva. Ob tem je državna sekretarka zagotovila, da bodo vse predloge usklajevali v dialogu s predstavniki institucije.
Članice in člani odbora so se v razpravi dotaknili nekaterih konkretnih primerov, v katerih je pravobranilstvo zastopalo državo, med drugim glede najemnikov denacionaliziranih stanovanj in izbrisanih. Iskanje odgovornosti za dolgoletne zaplete z ureditvijo statusa slednjih pa je zaznamovalo nadaljnjo izmenjavo mnenj med članicami in člani odbora.
Odbor za pravosodje dejo nadaljuje z obravnavo poročila o učinkovitosti in uspešnosti sodišč v letu 2013. Razpravo o poročilu državnih tožilstev, tudi specializiranega državnega tožilstva, pa so preložili na eno naslednjih sej odbora.
