Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je organiziralo mednarodno konferenco o varnosti in zdravju pri delu, na kateri so raziskovalci, strokovnjaki in politiki skušali odgovoriti na vprašanje, kako z boljšo organizacijo dela in boljšim vodenjem do zdravja in zadovoljstva delavcev.
Analiza slovenskih in mednarodnih podatkov kaže, da v Sloveniji negativno odstopamo od povprečja članic EU glede stresa v delovnem okolju in glede odgovora anketirancev na vprašanje, ali se čutijo sposobni isto delo opravljati tudi, ko bodo stari 60 let, je pojasnila pristojna ministrica Anja Kopač Mrak.
Pojasnila je, da ljudje stres na delovnem mestu pripisujejo zlasti slabi organizaciji dela in preobremenjenosti. To prispeva k zdravstvenim težavam, nezadovoljstvu in nizki motivaciji zaposlenih. Psihosocialna tveganja pa niso samo problem delavcev, ampak so tudi problem delodajalcev, je opozorila Kopač Mrakova.
Pritrdila ji je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Kot je poudarila, je delovno okolje zelo primerno za vlaganje v zdravje delavcev in je hkrati ekonomsko upravičeno. "Če ustvarjamo dobro klimo na delovnem mestu to zelo dobro vpliva na zaposlene, ki so zato produktivnejši, ustvarjalnejši in redkeje zbolijo," je pojasnila.
Zato je treba razviti dobre prakse in modele vodenja in upravljanja s človeškimi viri. Tu si evropske države med seboj lahko pomagajo, saj se srečujejo z podobnimi težavami. Iz raziskav, ki ji je opravila Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer, izhaja, da morajo predvsem delodajalci ideje o zdravju na delovnem mestu sprejeti za svoje.
Bistveno je zato imeti občutljivo oziroma zavedno vodstvo podjetij. "Danes vodenje žal ni dodana vrednost v toliko evropskih podjetjih, kot bi morala biti. Zelo je pomembno, da se to spremeni," je izpostavila namestnica Fundacije Erika Mezger.
V Evropski agenciji za varnost in zdravje pri delu so razvili praktični e-vodnik za obvladovanje psihosocialnih tveganj v zvezi z delom. Kot je povedala direktorica agencije Christa Sedlatschek, ga bodo prevedli v vse jezike držav članic in ovrednotili njegovo uporabo. Hkrati bodo še nadaljevali z razvojem e-orodij, ki so posebej uporabna za srednje velika in mala podjetja.
"Na ministrstvu se lahko še ne vem kako trudimo in sprejmemo kar najboljšo zakonodajo, ampak je pomembna implementacija, kjer pride do izraza srednji in mikro nivo," je opozorila Kopač Mrakova. Če ne bo obojestranskega angažiranja delodajalcev in zaposlenih ter ustvarjanja zavedanja, da je soočanje z elementi psihosocialnih tveganj ključno za zadovoljstvo delavca in za uspešnost podjetja, potem ne bo pravi sprememb.
Ministrica meni, da bo bolj treba osveščati delodajalce in bolj uveljavljati primere dobrih praks. Podjetjem svetujejo tudi inšpektorji za delo, ki v zadnjih letih opažajo močan porast števila prijav kršitev, je povedala glavna inšpektorica za delo Nataša Trček.
Zato so na inšpektoratu pripravili nabor določenih ukrepov, ki jih pri nadzorih priporočijo delodajalcem. Med prvimi je, da delodajalci znotraj podjetja naredijo anketo zadovoljstva delavcev, s katero se ugotovi, kateri ukrepi za izboljšanje stanja so potrebni.
