Timmermans naj bi v novi komisiji prevzel položaj prvega podpredsednika za boljšo zakonodajo, medinstitucionalne odnose, vladavino prava in temeljne pravice. Z drugimi besedami, bil naj bi človek številka dve v prihodnji komisiji oziroma desna roka njenega predsednika Jean-Clauda Junckerja.
Glede na funkcijo, ki mu je namenjena, je bilo zaslišanje Timmermansa drugačno od ostalih. Obenem je bilo tudi na vrsti kot zadnje oziroma vsaj naj bi bilo zadnje - glede na sedanje zaplete pri potrjevanju komisarskih kandidatov se zdi namreč vse verjetneje, da se bodo nekatera imena oz. resorji še zamenjali, kar bi seveda pomenilo dodatna zaslišanja.
Po oceni novinarja bruseljskega časnika European Voice, ki je v živo spremljal in na spletu komentiral zaslišanje, je bil nastop Timmermansa "nedvomno daleč najmočnejši" od vseh, ki jih je spremljal doslej. Prav posebno navdušenje je Nizozemec požel s svojim znanjem jezikov, je namreč pravi poliglot, saj je poslancem tekoče odgovarjal v petih različnih jezikih.
Za zaslišanje so bile sicer predvidene kar štiri ure, a so ga zaključili predčasno. Poleg tega naj bi v dvorani ne bilo takšne gneče, kot so jo pričakovali, glede na to da gre za po Junckerju najpomembnejšega člana nove komisije. Vprašanja, na katera je odgovarjal, so bila zelo raznolika - od organizacije dela v Bruslju do zunanje politike in marsičesa vmes.
Tanja Fajon (S&D/SD) je Timmermansa npr. vprašala, kako namerava zagotoviti spoštovanje človekovih pravic migrantov in najbolj ranljivih skupin, kot so Romi. Kandidat je priznal, da je ravnanje z Romi pogosto grozljivo in se v zadnjih 20 letih ni bistveno izboljšalo. Za to je kriva vsa Evropa, pri tem delu evropske družbe nam je resnično spodletelo, je priznal.
Timmermans je sicer danes predvsem ponovil zavezo, ki jo je dal že Juncker: da bo uniji povrnil zaupanje ljudi, s tem ko bo naredil njene institucije vitkejše, učinkovitejše in preglednejše ter poskrbel, da se ne bodo po nepotrebnem vmešavale na področja, za katera je bolje, da so v rokah posameznih držav članic.
"Z zelo praktičnimi rezultati moramo dokazati, da EU in njene institucije niso same sebi namen, ampak so tu, da služijo državljanom in državam članicam," je poudaril v uvodni izjavi in zatrdil, da k delu ne bo pristopal ideološko, ampak praktično.
Opozoril je na krepitev evroskeptikov v EU, ki se jim je treba postaviti po robu. "V očeh velike večine našega volilnega telesa smo mi vsi 'Bruselj' in moramo vsi odgovarjati za napake in neuspehe, ne glede na to, kdo je dejansko odgovoren," je dejal.
Da bi podkrepil te besede, se je med drugim zavezal, da bo preučil že obstoječe predloge politik EU, ki čakajo na implementacijo, in umaknil tiste, ki so nepotrebni. Že v prvem letu namerava pripraviti načrt, kako bolje urediti delo znotraj unije, in do konca leta 2015 naj bi bil dosežen medinstitucionalni dogovor za izboljšanje sprejemanja zakonodaje EU. Pogosto začnemo s konjem in končamo s kamelo, je slikovito opisal sedanji proces sprejemanja odločitev v uniji.
Ker je bistvena transparentnost in ker te "bruseljskemu mehurčku" močno primanjkuje, se je tudi zavezal, da bo naredil vse za sprejetje obveznega registra lobistov v EU.
Kljub načeloma pozitivnim ocenam so nekateri poslanci sicer že opozorili, da številna vprašanja o tem, kako točno naj bi funkcionirala nova komisarska ekipa, tudi po današnjemu dnevu ostajajo odprta.
Nejasno ostaja, kako bodo porazdeljene pristojnosti med komisarji, glede na to da se njihovi portfelji precej prekrivajo, in kakšna točno bo vloga sedmih podpredsednikov. "To, kar bi zares potrebovali, je zaslišanje z Junckerjem," je to dilemo za European Voice povzel poslanec iz Velike Britanije Claude Moraes.
