Zahtevo po javni objavi podatkov tudi o tistih slabih posojilih, ki so ostala v podržavljenih bankah, vsebuje novela zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki jo je DZ sprejel junija. V njej je zapisano, da morata podržavljeni NLB in NKBM te podatke po stanju na presečni datum 20. december 2013 objaviti do 19. oktobra. Za slaba posojila, ki so bila prenesena na DUTB, pa je bila zahteva po javnosti podatkov vpisana že v novelo zakona iz aprila letos.
Ustavno sodišče je postopek za presojo ustavnosti novele zakona začelo na pobudo Banke Slovenije, ki se ji zdi razkritje celotnih kreditnih map, prenesenih na DUTB, popolnoma nesprejemljivo. Kot je poudarila, razkrite kreditne mape vsebujejo poslovne skrivnosti dolžnikov, kar zmanjšuje verjetnost njihovega uspešnega prestrukturiranja. V neskladju z ustavo pa naj bi bilo tudi dejstvo, da dolžniki nimajo pravnega sredstva zoper napačno uvrstitev na seznam neplačnikov.
Pozneje je zahteve za ustavno presojo vložilo še več pobudnikov, med njimi tudi NLB in NKBM, ki sta opozorili, da ju novela zakona postavlja v neenakopravnem položaju v primerjavi s konkurenco, saj naj bi se jima ožala zaupnost bančnega poslovanja in odnosa s komitenti.
Po mnenju pobudnikov zahteve za presojo ustavnosti bi javna objava teh podatkov imela nepopravljive škodljive posledice. Banka bi lahko z objavo podatkov na spletnih straneh izgubila zaupanje, nepopravljive pa bi bile posledice javne objave tudi glede kreditojemalcev in članov organov bank. Pri prvih bi lahko trpela ugled in dobro ime, pri drugih pa bi bilo lahko prizadeto osebno dostojanstvo.
Prav tako ni razviden namen vzpostavitve takšne zbirke osebnih podatkov, so opozorili. Fikcija, da so člani bančnih organov povzročili ogromno finančno in družbeno škodo ter resno ogrozili slovenski bančni sistem, proti kateri ni pravnega sredstva, je po njihovi oceni v neskladju z ustave.
Ustavni sodniki so predlogu pobudnikov, naj do končne odločitve zadržijo izvrševanje izpodbijanih določb zakona, sledili soglasno. Zadevo bodo obravnavali absolutno prednostno, so zapisali v danes objavljenem sklepu.
S tem se strinja tudi nova vlada Mira Cerarja. Po njenem mnenju za javno objavo informacij o slabih posojilih, ki niso bila prenesena na slabo banko, sploh ne obstaja javni interes. Njihovo razkritje bi pripeljalo do kršitve zaupnosti bančnega poslovanja, ki pa je - kot je opozorila - prvi postulat delovanja banke.
Tako kot pobudniki ustavne presoje je tudi vlada ocenila, da škodljivih posledic javne objave pozneje ne bi bilo več mogoče sanirati, saj bi bila s trenutkom, ko banka objavi informacije na spletu, javnost s podatki nepovratno seznanjena. Temu je ustavno sodišče pritrdilo.
Posledice javne objave podatkov o slabih posojilih v skladu z novelo zakona bi bile po oceni ustavnih sodnikov hujše od tistih, ki jih za pravico javnosti do dostopa do informacij javnega značaja pomeni časovno omejeno zadržanje njegovega izvrševanja. Če se izpodbijane določbe v nadaljnjem postopku ne bodo izkazale za protiustavne, pa bo lahko do objave podatkov vseeno prišlo, le da z določenim časovnim zamikom.
Tako na Banki Slovenije kot v NLB in NKBM so odločitev ustavnih sodnikov za STA pozdravili. V največji slovenski banki so ob tem še enkrat spomnili, da določbe novele grobo posegajo v varovanje zaupnosti razmerja med strankami in banko. Ob uveljavitvi novele bi lahko državne banke izgubil zaupanje tudi tistih komitentov, na katere se določila novele ne nanašajo.
