Za županske stolčke se skupno potegujejo 703 kandidati, za okoli 3400 mest v občinskih in mestnih svetih je kandidatov 23.328, za svete četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti pa 14.686.
V devetih občinah bodo v občinski svet volili tudi predstavnike narodnih skupnosti, v 19 občinah pa predstavnika romske skupnosti. Zakon sicer predvideva romskega svetnika v 20 občinah, a v Grosuplju ni nobenega kandidata. Za svetniška mesta, ki pripadajo predstavnikom narodnih skupnosti in romske skupnosti, je skupaj 56 kandidatov.
Drugi krog predvidoma 19. oktobra, a zagotovo ne v 99 občinah
Na volitvah kandidira več moških kot žensk, kar je izrazito zlasti na županskih volitvah, kjer je 609 kandidatov in le 94 kandidatk. Največje zanimanje za župansko mesto je v Mestni občni Maribor, ki si ga želi kar 17 kandidatov. Po drugi strani v 36 občinah že vedo, kdo bo njihov župan prihodnja štiri leta, saj je za to mesto le en kandidat.
Tam, kjer nobenemu od kandidatov v prvem krogu ne bo uspelo zbrati večine glasov, bo o županu odločal drugi krog, ki bo predvidoma 19. oktobra. Slednji zagotovo ne bo potreben v nekaj manj kot polovici občin, ob tistih le z enim županskim kandidatom še v 63 občinah, kjer sta kandidata dva. Na zadnjih rednih lokalnih volitvah pred štirimi leti je bilo v prvem krogu izvoljenih 134 županov.
V samostojni Sloveniji lokalne volitve šeste po vrsti
Letošnje lokalne volitve so že šeste po vrsti. Prvič smo v samostojni Sloveniji v organe občin volili decembra 1994, ko je bilo število občin precej manjše. Do volitev 2006 se je namreč število občin z začetnih 147 povečalo na 210.
Pred štirimi leti so volitve hkrati potekale v 208 od takratnih 210 občin, saj je v dveh, Kopru in Trebnjem, ustavno sodišče zadržalo volitve na pobudo krajevnih skupnosti, kasneje dveh novonastalih občin Ankaran in Mirna. V slednji so vodstvo občine prvič volili leta 2011, v Ankaranu ga bodo tokrat. Skupaj z Občino Ankaran pa se je število občin, kjer bodo v nedeljo volitve, povzpelo na 212.
V nasprotju s parlamentarnimi so na lokalnih volitvah strankam močan konkurent neodvisni kandidati. Na zadnjih volitvah je bilo po podatkih Statističnega urada med 208 novoizvoljenimi župani 70 takšnih, ki so kandidirali s podpisi volivcev, štiri leta prej jih je bilo 67 med 210. Res pa je, da lahko kot neodvisni kandidati nastopijo tudi člani političnih strank. Med strankami je pred štirimi leti največ županskih mest, in sicer 41, pripadlo SLS. Na listah SDS je bilo izvoljenih 33 županov, sledile pa so SD z 20 župani, LDS s 13, NSi z osmimi in DeSUS s tremi.
SLS, ki se na tokratne volitve prvič podaja kot zunajparlamentarna stranka, saj je na julijskih predčasnih državnozborskih volitvah izpadla iz parlamenta, je bila tudi na vseh prejšnjih lokalnih volitvah po številu izvoljenih županov najuspešnejša stranka. Druga po številu županov je bila tudi na volitvah leta 2006 SDS, medtem ko je na vseh predhodnih volitvah bila to LDS, ki tokrat v volilno bitko pošilja osem kandidatov.
Udeležba v mestnih občinah vedno nižja
Udeležba na lokalnih volitvah je bila doslej približno 60-odstotna. Najbolj je od tega odstopala v letu 2002, ko so lokalne volitve potekale hkrati s predsedniškimi volitvami in je glas oddalo 72,1 odstotka volilnih upravičencev ter na zadnjih volitvah leta 2010, ko je dosegla 50,98 odstotka. V mestnih občinah, ki jih je 11, je udeležba vedno nižja kot v ostalih občinah. Prav tako v drugem krogu volitev udeležba običajno še upade.
Počasi se zaključuje tudi volilna kampanja pred nedeljskimi volitvami. V petek opolnoči se bo začel volilni molk, ki bo trajal do konca nedeljskega glasovanja. V teh dneh pa po občinah poteka tudi predčasno glasovanje, kjer lahko oddajo svoj glas tisti, ki jih v nedeljo ne bo v kraju stalnega prebivališča.
