Med razpravo so poslanci, predvsem iz vrst opozicije, opozarjali na zaskrbljujoče stanje v pravosodju, s čimer se je Klemenčič načeloma strinjal, a ob tem verjame tudi, da v slovenskem pravosodnem sistemu "ni absolutno vse slabo".
Pri vprašanju poslanca SDS Vinka Gorenaka glede rušenja pravne države je dejal, da se teh zgodb ne bo šel, ker da so kontraproduktivne. Dejal je, da tisti, ki se ga napada, postane defenziven in ob kritikah ne bo priznaval niti tistih napak, ki bi sicer jih. Po mnenju Klemenčiča je sodstvo tako okoli sebe začelo graditi zidove. Pristavil je tudi, da ljudje nismo zadovoljni z marsikaterim področjem, a to ne pomeni, "da lahko kar počez vse pljuvamo".
Ob tem je zavrnil očitke poslancev SDS, da v sodstvu nihče za nič ne odgovarja. Priznal pa je, da sistem odgovornosti znotraj "pravosodnih branikov" ni dovolj učinkovit in da bi bilo treba prevetriti notranji sistem nadzora.
Glede komentiranja sodnih odločitev je pojasnil, da je bila Slovenija dolgo časa na dveh skrajnostih: ena je bila ta, da se sodnih odločitev ne sme niti komentirati, kaj šele kritizirati; druga pa, da lahko z njimi delamo, kar želimo, jih niti ne spoštujemo niti upoštevamo.
"Nikoli nismo bili sposobni najti srednje poti, danes pa smo se premaknili na to drugo skrajnost," je posvaril Klemenčič in dodal, da se razprava o sodnih odločitvah danes večinoma vodi "zelo osebno, politično in večkrat nedostojno". Sam kot morebitni minister za pravosodje, kot je dejal, tukaj ne more narediti veliko, razen tega, da ne pade v isti diskurz in da ga zavrača.
Spregovoril je tudi o nizki stopnji zaupanja državljanov v sodstvo in opozoril, da to sicer drži, a da ljudje še manj zaupajo politiki. "Gre za odraz stanja ne le v samem sodstvu, ampak v tistih, ki sodstvo komentirajo: politika, mediji in tako dalje. Vladavina prava temelji na verodostojnosti. To je eden od ključnih problemov, ampak ga ne more rešiti sodstvo samo," je dodal.
V vprašanjih so poslanci SDS omenjali tudi shode pred sodišči v podporo prvaku SDS Janezu Janši, ki prestaja zaporno kazen. Kot je danes dejal Klemenčič, so demonstracije legitimne, dokler niso nasilne, a vendarle ima "velik problem s tem, da so te tudi zelo politično vodene".
Ministrski kandidat ni naklonjen neposrednemu prenosu sodnih obravnav, saj ne vidi potrebe po tem, da bi se šli voajerstvo. Poleg tega se postavi vprašanje, povezano z varovanjem posameznih postopkov, je dejal Klemenčič, ki pa se zavzema za večjo transparentnost vodenja spisov. Postopek razdeljevanja pravice se dogaja zunaj glavne obravnave in tukaj bi morala biti večja sledljivost, je poudaril.
Nekdanji predsednik protikorupcijske komisije je napovedal še, da bo v prvih šestih mesecih vpeljal protikorupcijski pregled zakonodaje. Ob tem se je zavezal, da se bodo zakoni pripravljali bistveno bolj transparentno v smislu sodelovanja s strokovno javnostjo.
O tožilski organizaciji je dejal, da je od vseh pravosodnih sistemov najbolj zaprta in je kljub spremembam zakonodaje doživela najmanj reform, pa čeprav gre za ključno organizacijo.
Tožilstvo sicer po njegovem mnenju potrebuje možnost zaposlovanja zunanjih sodelavcev, sploh zdaj, ko morajo po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora delovati tudi v civilnih postopkih.
Strinjal se je s pripombo poslanke NSi Ive Dimic, da omenjeni zakon svojih zob v praksi še ni pokazal in napovedal, da bo spremljal izvajanje zakona ter se tudi odzval, če bodo potrebne kakršnekoli spremembe.
O petkovi seji komisije DZ za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti, ki kot zainteresirano delovno delo želi zaslišati Klemenčiča, ta pa se seje ni udeležil, je danes povedal, da je poslal opravičilo in da je bil cel prejšnji teden v tujini. "Te seje se nimam za kaj izogibati. Če bom minister, vem, da mi ne bo ušla ne ta in ne kakšna druga, tako da ni problema," je pristavil. Nadaljevanje seje omenjene komisije je sicer predvideno za sredo.
Klemenčič se med zaslišanjem tudi ni mogel izogniti vprašanjem, kaj bo storil, če bo protikorupcijska komisija zaznala kršitve glede kandidature premierke v odhodu Alenke Bratušek za evropsko komisarko. Poudaril je, da kot član nove vlade zagotovo ne bo tiho in se bo ustrezno odzval, če bo komisija ugotovila kršitve pri tem postopku.