Kar nekaj ključnih reform v zadnjih 20 letih je bilo posledica nekega dogajanja, denimo projekt Lukenda, ki je nastal po sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice zaradi sodnega zaostanka. Tudi zakonodaja se je pogosto novelirala, je izpostavil Klemenčič.
Zato se zavzema za vzpostavitev projektne skupine, ki se bo ukvarjala izključno z reformiranjem zakona o kazenskem postopku, a po njegovem ni nujno, da bo nov zakon tudi sprejet v štirih letih. Sam se sicer strinja z ukinitvijo sodne preiskave, a poudarja, da to ne sme biti ad hoc.
Trajni sodniški mandat označuje za svetinjo, ki ga lahko ukinemo le, če se odločimo izstopiti iz EU ali Sveta Evrope. Naklonjen je sicer preizkusni dobi za sodnike, a Klemenčič pravi, da mora biti prioriteta na kadru, ki ga imamo danes, saj so to ljudje, ki bodo sodili in preganjali kazniva dejanja v naslednjih desetletjih. Tudi zato poudarja pomen izobraževanja v pravosodju.
Naprej Klemenčič med nujne naloge uvršča celovito reformo gradnikov pravosodnega sistema in razmerij med njimi. Izpostavlja zlasti "izjemno šibak" sodni svet, ki da ne bi smel več biti samo kadrovik, ampak bi prevzel določene vloge zagotavljanja kakovosti v sodstvu. Nekaj podobnega želi storiti tudi pri državnotožilskem svetu.
Po njegovem v zadnjih letih med vrhom sodstva in tožilstva ter politiko vlada napeto ozračje, tudi zato, ker tega vmesnega dela, torej obeh omenjenih organov, nismo izkoristili, saj gre za strokovne organe, ki niso le cehovski.
Med prioritete je ministrski kandidat uvrstil tudi nadaljevanje informatizacije pravosodja, predvsem v smislu odprtosti sodstva. Tako je napovedal nekakšen supervizor za sodišča, torej odprt sistem, kjer bo vsak državljan lahko v realnem času spremljal sodne postopke, a ne v smislu voajerizma.
Omenil je še vzpostavitev sistema spremljanja implementacije zakonodaje in urejanje sistemske rešitve za presojanje zakonitosti podzakonskih aktov. Nadaljeval bi tudi s krepitvijo odgovornosti in pristojnosti predsednikov sodišč, strinja se tudi z zagotavljanjem odgovornosti funkcionarjev v sodstvu in na tožilstvu. Notranji kontrolni mehanizmi po njegovem ne funkcionirajo, a jih ne gre popravljati "z ognjem in mečem".
Izpostavil je tudi celovito urejanje sistema cenilcev, izvedencev, tolmačev, izvršiteljev in upraviteljev.
Dotaknil se je še vročanja, saj da je ta sistem za 21. stoletje zastarel in onemogoča redno vodenje in načrtovanje obravnav, področje si želi urediti čim prej. Kot rešitev vidi e-vročenje, ki ga je vrhovno sodišče že razvilo in ga uporablja pri izvršbi.
V sodelovanju s pristojnim ministrstvom pa si Klemenčič želi oblikovati posebno komisijo, na katero se bo lahko obrnil sodnik oz. stranka, ki bo dvomila v korektnost zdravniškega opravičila.
Obenem želi sprožiti resno razpravo o noveli zakona o Sovi; zlasti pri poseganju v elektronsko zasebnost in nadzoru nad tem organom. Poleg tega želi narediti korak naprej pri spremembi sistema nadzora nad delom represivnih organov.
